Za lani so v ptujski družbi načrtovali dobiček v višini 550 milijonov tolarjev, predvidevajo pa, da bo nekoliko višji. Perutnina Ptuj je lani za naložbe namenila 2,5 milijarde tolarjev, od tega je bila naložba v perutninsko klavnico v Ptuju največja, je na današnji novinarski konferenci poudaril predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj Roman Glaser. Kljub temu, da so bile aktivnosti družbe lani izpolnjene na vseh ravneh, lansko leto za družbo ni bilo enostavno, saj se je med drugim srečala z visokimi cenami vhodnih surovin, bremenili pa so jo tudi stroški predelave klavnih odpadkov. Prvi mož Perutnine je med drugim še povedal, da se njihov trenutni lastniški delež v Jati (18,19 odstotka) letos ne bo povečal na več kot 24 odstotkov. O vstopu na borzo za letos še ne razmišljajo, dolgoročno pa bi radi, da podjetje ostane v slovenskih rokah, saj je to v interesu zaposlenih in skupnosti.
Lani so v Perutnini kar za 48 odstotkov povečali prodajo na zahodnoevropske trge, prodaja na teh trgih pa trenutno predstavlja že 43 odstotkov vseh prihodkov od prodaje na tujih trgih. Leto nazaj je bil slednji delež 37-odstoten, ostalih 63 odstotkov pa je odpadlo na trge nekdanje Jugoslavije, ki pa se je nato zmanjšal na 57 odstotkov. Perutnina Ptuj je lani največ izvozila v Italijo (25 odstotkov celotne prodaje na tuje trge), sledijo pa BiH, Makedonija, Velika Britanija, Hrvaška in Švedska, letos pa bodo poskušali močneje prodreti tudi na nemški trg. Skupaj je izvoz na tuje trge lani predstavljal 23,4 milijona evrov. Med prihodki družbe je delež prodaje v tujini predstavljal 31 odstotkov, 69-odstotni delež pa obsega prodaja v Sloveniji. V strukturi izvoza so lani izdelki iz perutninskega mesa predstavljali več kot 52 odstotkov prihodkov.
Zaradi višjih cen vhodnih surovin, spremenjene recepture krme, ki je posledica prepovedi uporabe mesno-kostne in perne moke za krmo živali, ki vstopajo v prehransko verigo ljudi, ter zaradi sežiga moke je imela Perutnina Ptuj lani za 600 milijonov tolarjev stroškov. Članica uprave in direktorica marketinga Nada Krajnc je povedala, da so perutninarji v prvi polovici lanskega leta čutili vpliv bolezni BSE ter slinavke in parkljevke v evropskem prostoru, saj sta se povečala povpraševanje in cene perutninskega mesa. Stanje se je v drugi polovici leta umirilo, sedaj pa se srečujejo z večjo proizvodnjo kot je poraba. Letos predvsem na tujih trgih pričakujejo večje pritiske, močnejšo konkurenco in težje pogoje prodaje.
Za letos v Perutnini predvidevajo, da bodo prihodki približno enaki kot lani, dobiček pa bo predvidoma večji za približno osem odstotkov. Glede na spremembo zakonodaje (novi zakon o gospodarskih družbah in novi računovodski standardi), ki predvideva konsolidacijo tudi za tiste družbe, v katerih imajo lastniški delež večji od 20 odstotkov, bodo v Perutnini konsolidirani del rezultata povečali.
Ptujska družba se namerava v naslednjih petih letih uveljaviti kot eden vodilnih proizvajalcev perutninskega mesa in izdelkov v Srednji Evropi, v naslednjih desetih letih pa bodo usmerjeni v internacionalizacijo družbe, kar se je začelo že z vstopom na Hrvaško in v BiH.
Ptujska družba ima v Sloveniji največji, 54-odstotni lastniški delež, Pivka ima 15-odstotni delež, Jata pa 27-odstotni delež. Na hrvaškem trgu pa ima Perutnina Ptuj - Pipo Čakovec, kjer ima ptujska družba 63,6-odstotni lastniški delež, 15-odstotni tržni delež, Vindija pa 65-odstotnega.
Perutnina Ptuj je v preteklih letih svoje aktivnosti usmerjala tudi v naložbe v vrednostne papirje. V Pivki imajo 31,01-odstotni delež, v Jati imajo od konca leta 2001 18,19 odstotka, v Kmetijskem kombinatu Ptuj pa imajo 17,06 odstotka lastniškega deleža, deleže imajo tudi v Probanki (lastniški delež znaša 12,45 odstotka, upravljalski pa 18,67 odstotka), v Veterinarski ambulanti Ptuj (45 odstotkov) in Ptujski tiskarni (26,24 odstotka). V tujini pa ima Perutnina poleg deleža v hrvaškem Pipu Čakovec tudi stoodstotni delež v bosanskohercegovski družbi Trn Laktaši, ki je distribucijsko-prodajno podjetje Perutnine Ptuj.
Svetovna potrošnja je leta 1985 znašala 6,3 kilograma perutninskega mesa na prebivalca, trend pa kaže, da bo leta 2008 poraba znašala 13,5 kilograma na prebivalca. Ob tem po potrošnji prednjačijo prebivalci Severne Amerike, saj je posameznik leta 2000 zaužili v povprečju 36,6 kilograma perutninskega mesa, v Evropi pa to povprečje znaša 16,8 kilograma. V Sloveniji je poraba perutninskega mesa na prebivalca leta 2000 znašala 19,8 kilograma, za leto 2008 pa predvidevajo 23,4 kilograma, medtem ko je poraba na Hrvaškem približno za polovico nižja.
