DZ soglasno potrdil končno poročilo preiskovalne komisije za Teš 6

DZ je soglasno podprl ugotovitve končnega poročila preiskovalne komisije DZ za Teš 6. Vse vlade od 2004 do 2012 so ravnale neodgovorno, največja politična odgovornost pa je na vladi Boruta Pahorja in takratnima ministroma Francu Križaniču in Mateju Lahovniku. DZ bo proti njim naznanil sum kaznivega dejanja opustitve dolžnega nadzorstva.

DZ je namreč na podlagi končnega poročila ugotovil, da so nekdanja ministra za finance in za gospodarstvo, Križanič in Lahovnik, ter nekdanji premier Pahor kot posamezni nosilci javnih funkcij politično odgovorni za naložbo bodisi zaradi opustitve dolžnostnega ravnanja ali pa celo namernih ravnanj, saj so s tem izpostavili državo oziroma javna sredstva nesorazmernemu tveganju zaradi načina financiranja projekta in tveganju, ki je bilo povezano z nadaljnjim obstojem znatnega dela slovenske elektroenergetike - skupine HSE vključno s Premogovnikom.

DZ je na predlog SMC podprl tudi nadgradnjo slednjega sklepa, in sicer da za Pahorja, Križaniča in Lahovnika pristojnim organom naznani sum kaznivega dejanja opustitve dolžnega nadzorstva oziroma nevestnega ravnanja pri opravljanju svojih funkcij.

DZ s sklepom vladi tudi predlaga, da kot skupščina SDH naloži, da ta od HSE zahteva sprožitev postopka ugotavljanja odškodninske odgovornosti organov vodenja in nadzora v Tešu in Premogovniku Velenju.

Poleg tega je DZ na predlog SMC sklenil prisojnim organom naznaniti tudi kaznivo dejanje krive izpovedbe za nekdanjega direktorja Teša Petra Dermola o izgradnji oziroma podaljšanju železniškega tira do Teša 6.

DZ je tudi sklenil organe pregona pozvati, da se seznanijo s poročili komisije in vso med parlamentarno preiskavo pridobljeno dokumentacijo zaradi sumov storitev kaznivih dejanj pri naložbi.

Predsednik komisije DZ za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v Teš 6 Matjaž Hanžek je ob začetku obravnave pojasnil, da je v končnem poročilu povzet le bistveni del ugotovitev, ostalo je še marsikaj neodgovorjenega, kar pa komisija prepušča pristojnim organom. "Tu mislimo predvsem na policijo, tožilstvo in sodišča," je dejal.

Ključna ugotovitev preiskovalne komisije sicer je, da so vse vlade od leta 2004 do leta 2012 ravnale neodgovorno ali vsaj malomarno ter podrejeno Termoelektrarni Šoštanj (Teš), največja politična odgovornost pa je na vladi 2008-2011 oziroma Pahorjevi vladi.

Predvsem politično odgovornost nosita takratna ministra za finance in za gospodarstvo, Franc Križanič in Matej Lahovnik. Križanič je bil kot nekdanji svetovalec Teša in nadzornik HSE ves čas obveščen o stanju pri projektu, a leta 2009, ko je bil še čas za ustavitev ali zamrznitev Teša 6, ni opozoril na problem. Lahovnik pa ni prisluhnil opozorilom, ki mu jih je podal takratni vodja direktorata za energijo Janez Kopač, v katerem je povzel vse napake projekta.

Pahorju komisija medtem očita, da je januarja 2009 ustanovil strateški svet za energetiko, a zaradi pritiska lobijev, ki so bili za investicijo, seje ni sklical več kot eno leto. Ob ponovnem sklicu sveta pa so bile dokončno podpisane vse pogodbe in vplačani prvi obroki.

Teš 6 je bilo do decembra 2009 možno ustaviti ali vsaj narediti začasni moratorij in jo na novo strokovno in neobremenjeno premisliti, je dejal Hanžek.

Po njegovih pojasnilih je vlada leta 2009 trikrat zasedala v vlogi skupščine HSE, a niti enkrat ni razpravljala o Tešu 6. To leto je prišlo do dveh novelacij investicijskega programa, pogodbe za dela so bile podpisane v 90 odstotkih. V letih 2010 in 2011 se je reševalo, kar se je rešiti dalo, nato pa je bilo v letu 2012 potrjeno državno poroštvo za za 440-milijonsko posojilo Evropske investicijske banke.

Politično odgovornost nosi tudi vlada med letoma 2004 in 2008, torej vlada Janeza Janše, in sicer za sprejemanje odločitev, ki jih ni dovolj premislila in je predvsem sledila željam investitorjem. S tem nosijo politično odgovornost poleg celotne vlade predvsem takratna ministra za gospodarstvo in finance, Andrej Vizjak in pokojni Andrej Bajuk, pa tudi premier Janša.

Politična odgovornost te vlade kot skupščine HSE je bila decembra 2006 potrditev razvojnega načrta skupine HSE za obdobje 2006-2015, v katerem je Teš 6 med prioritetnimi naložbami, pri čemer so vlada in vladni uradi, zadolženi za energetiko, opustili dolžnostno ravnanje, da se prepričajo o resničnosti vhodnih podatkov, na katerih stoji investicija (med drugim cena in količina premoga). Ti podatki so bili bistveni za celotno naložbo, njihovo resnično vrednost pa je bilo možno ugotoviti s pomočjo neodvisnih strokovnjakov.

Prav tako je ta vlada uvrstila Teš 6 v resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023 s ceno 602 milijona evrov in z javno-zasebnim partnerstvom, ki pa po ugotovitvah komisije nikoli ni bilo resno mišljeno, vsaj s strani Teša. Resolucija sicer ni predstavljala nobenega zakonska akta, kar je kasneje potrdilo ustavno sodišče, a je vsaj neformalno Tešu nudila zakonske podlage za investicijo.

Pomembnejša odločitev te vlade je tudi sprejemanje zakona o javnem naročanju in uredbi, ki je uvrstila Teš med državna podjetja, ki niso zavezanci za javna naročila. V drugi Janševi vladi je sicer to popravil takratni finančni minister Janez Šušteršič.

Politično odgovornost po oceni komisije nosijo tudi poslanci in poslanske skupine, ki maja 2009 niso prisluhnili opozorilom, ampak so agresivno podpirali tako investicijo in napadali tiste, ki so na probleme opozarjali. Med njimi so po navedbah komisije poslanske skupine SD, LDS in Zares.

Politično odgovornost nosita tudi takratna poslanca Bojan Kontič in Srečko Meh, ki sta "s poslanskimi vprašanji in vlaganjem predloga zakona o državnem poroštvu pritiskala na DZ in vlade, da čim prej in brez strokovnega premisleka podprejo tako investicijo".

Politično odgovornost nosi tudi Janševa vlada iz leta 2012, ker se ni pred podporo zakona o poroštvu prepričala o resničnosti in izvedljivosti zavez, ki so jih v zameno za potrditev državnega poroštva za 440-milijonsko posojilo Evropske investicijske banke dali Teš, HSE in Premogovnik Velenje. "Te zaveze so se že čez nekaj mesecev po potrditvi poroštva v DZ pokazale za izmišljene," je še dejal Hanžek.

Ključni zavezi, ki jih je februarja 2012 določila Janševa vlada, sta bili, da cena projekta ne bo presegla 1,3 milijarde evrov in da cena premoga ne bo presegla 2,25 evra za gigajoul (GJ). Vrednost projekta se je povzpela na 1,4 milijarde evrov, cena premoga pa se po ugotovitvah komisije približuje trem evrom za GJ.

Eden od dveh predlagateljev za dopolnjen sklep glede naznanitve kaznivih dejanj poslanec SMC Saša Tabaković je po seji ocenil, da se je s sprejemom končnega poročila in dopolnili na sklepe v resnici končala desetletna politična agonija glede investicije v Teš 6.

"Politična odgovornost je znana, prav tako so znane naznanitve sumov kaznivih dejanj. DZ in preiskovalna komisija sta svoje delo opravila več kot korektno, sedaj je na organih pregona, da zadeve raziščejo naprej," je dodal Tabaković.

Teš 6 kot 'primer delovanja ugrabljene države' in 'simbol korupciji in klientelizmu'

Naklonjenost končnemu poročilu so še pred izredno sejo DZ sicer izrazili v vseh poslanskih skupinah. Poslanka Levice Violeta Tomić je ocenila, da je Teš 6 vzorčni primer delovanja ugrabljene države. Naložba je bila vodena brez ustreznih pravnih podlag in nestransparentno.

Po besedah Jerneja Vrtovca (NSi) smo z izgradnjo Teša 6 postavili simbol korupciji in klientalizmu. Ta naložba opominja, kako se državne investicije ne sme voditi in kako moramo ravnati v prihodnje. Kot je opozoril, bi se morali epilogi zgoditi v postopkih policije, tožilstva in sodstva.

Teš 6 je največja energetska naložba v zgodovini samostojne Slovenije, ki je na račun političnih akterjev SDS in SD postala tudi največja prevara, pa je dejala Maruša Škopac (SMC). SD bi kot vladajoča stranka lahko ustavila konje, imela je možnost razjasniti okoliščine, pravočasno dobiti zanesljive informacije, preveriti ocenjene vrednosti in temu primerno ukrepati, a tega ni storila, je dodala.

Danijel Krivec (SDS) je medtem spomnil, da je imela z Alstomom podpisana pogodba o dobavi glavne tehnološke opreme odložne pogoje, rok je bil december 2009. Ko je pogodba stopila v veljavo, od nje ni bilo več možno odstopiti.

V poslanski skupini DeSUS po besedah Marjane Kotnik Poropat menijo, da je bila z izločitvijo Teša 6 s seznama zavezancem javnega naročanja odprta pot, da je cena projekta z začetnih 600 milijonov evrov narasla na 1,4 milijarde evrov.

Jan Škoberne (SD) pa je izpostavil, da je bila politika soočena z napačnimi informacijami, ki so bile potvorjene. Poročilo so podprli, ker je pomembno tudi napotilo, da ni dovolj le ugotavljati politične odgovornosti, ampak da je treba odgovornost, tako materialno kot kazensko, terjati od tistih, ki so projekt vodili in sprovedli, od poslovodstev do različnih lobističnih skupin.

Pahor zavrača politično odgovornost pri Tešu 6

Bivši predsednik vlade Borut Pahor, zdaj predsednik države, pa je medtem znova zavrnil ugotovitev preiskovalne komisije DZ za Teš 6, da največjo politično odgovornost za projekt nosi njegova vlada. Projekt se po njegovih pojasnilih ni začel in ne končal v času njegove vlade, večina podražitev pa izhaja iz pogodbe, podpisane pred nastopom njegove vlade.

Komisija DZ za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v Teš 6 je v končnem poročilu namreč ugotovila, da so vse vlade od leta 2004 do leta 2012 ravnale neodgovorno ali vsaj malomarno ter podrejeno Tešu, največja politična odgovornost pa je na vladi 2008-2011, torej vladi Boruta Pahorja.

"Sklep o politični odgovornosti ne ustreza ugotovitvam v poročilu," pa je v sporočilu za javnost ob tem zapisal Pahor.

Vrednost investicije je namreč po njegovih pojasnilih že v letu 2007 znašala več kot eno milijardo evrov, po koncu njegovega mandata je bila za približno 230 milijonov evrov dražja. "Večina podražitev izhaja iz določil pogodbe, ki je bila podpisana leta 2008, pol leta pred nastopom vlade Boruta Pahorja," je poudaril.

Spomnil je, da se projekt ni ne začel ne končal v času njegove vlade. Ta je sicer Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) naložila preverjanje odškodninske odgovornosti.

"Določeni postopki, tako odškodninski kot tudi kazenski, proti nekaterim odgovornim za izvajanje investicije Teš 6, danes, osem let kasneje, še vedno potekajo. Politične odgovornosti za nedopustno počasen potek teh odškodninskih in kazenskih postopkov, ki po skoraj 10 letih od sklenitve glavne pogodbe v zvezi s Tešem 6, še vedno nimajo epiloga, ne more prevzemati vlada, ki je svoj mandat končala v jeseni leta 2011," je poudaril.

Kot je zapisal, njegova vlada ni dala soglasja na izdajo garancije za najem kredita, vse dokler ne bi bila investicija v okvirih, ki so zagotavljali njeno rentabilnost.

Zavrnil je tudi krivdo, da Teš 6 ni bil izveden po zakonu o javnih naročilih. "Vlada Boruta Pahorja je leta 2011 celo sprejela sklep, s katerim je naložila, da mora Teš spoštovati zakon o javnem naročanju," je poudaril.

Uredbo, ki naj bi vsebovala spisek naročnikov tudi za področje energetike, je sprejela vlada pred Pahorjevo vlado in iz spiska zavezancev izvzela Teš. Iz poročila komisije po Pahorjevih navedbah izhaja, da za spoštovanje zakona ni odločujoč spisek zavezancev v uredbi, ampak zakon oziroma evropska direktiva, ki ju je kršil investitor, ne vlada.

Vsa pogajanja o pogodbah v zvezi s projektom v letih od 2009 do 2011 so po njegovih pojasnilih vodili in nadzirali organi upravljanja Teša. "Vlada Boruta Pahorja ni bila vključena v nobena pogajanja ali usklajevanja z Alstomom niti ni bila vključena v pripravo in sprejem drugih pogodb, vezanih na investicijo," je dodal.

Ob tem je spomnil še, da investicije ni vodila in izvajala vlada ali ministrstvo, pač pa Termoelektrarna Šoštanj (Teš), ki je v lasti HSE in le posredno v državni lasti. Po zakonu o gospodarskih družbah je jasno določena odgovornost za vodenje in izvajanje investicij, pravila korporativnega upravljanja državi kot posrednemu lastniku Teša pa ne dovoljujejo poseganje v vodenje poslovne politike, je še navedel.