Nagrajevanje v NLB predlagali Belgijci

Kot so v sporočilu za javnost v odzivu na vest, da je nekdanji prvi mož Nove Ljubljanske banke (NLB) Marjan Kramar januarja dobil nagrado v višini milijon evrov, zapisali v NLB, je model določal višino variabilnega dela v odvisnosti od uspešnosti poslovanja banke v posameznem letu.

Variabilni del oz. dodatek za uspešnost se je izračunal po vnaprej določeni formuli, ki je upoštevala revidirane rezultate poslovanja banke. Pogoj za izplačilo je bilo poleg revidiranih rezultatov tudi vsakoletno sprejetje poslovnega poročila na organih upravljanja banke, npr. nadzornem svetu banke in skupščini.

Model nagrajevanja je veljal tako za slovenske člane uprave, kot za člane, ki jih je predlagala KBC. Izplačilo variabilnega dela je možno šele po seji skupščine banke, ki odloča o uporabi bilančnega dobička za preteklo leto, in sicer najprej v 15 dneh po končani seji, poudarjajo v NLB. Ob tem so v banki še zapisali, da so bili na omenjeni način izračunani prejemki uprave vsako leto v celoti vključeni v tekoči rezultat banke.

Pahor: Izplačano nagrado naj vrne

Premier Borut Pahor je že med današnjo sejo vlade po telefonu poklical nekdanjega predsednika uprave NLB Marjana Kramarja in ga pozval, naj izplačano nagrado vrne. "Povedal mi je, da o tem (vrnitvi nagrade op. a.) še ni razmišljal, rekel sem mu, naj o tem začne razmišljati takoj, " je telefonski pogovor opisal Pahor.

Minister za finance France Križanič pa je po seji vlade povedal, da je vlada sklenila, da bo uporabila vsa pravna sredstva, da se ta nagrada vrne. Kot je povedal, je tudi sam Kramarja pozval, naj nagrado vrne. Poleg tega so naložili državnemu pravobranilstvu in ministrstvu za finance, da preučita vse pravne možnosti ukrepanja. Prek nadzornega sveta pa so vložili pobudo, da se zberejo vsi podatki o izplačilu nagrade.

Minister je tudi napovedal sprejem zakona, po katerem naj bi bila v času krize vsa izplačila menedžerjev v podjetjih, ki so v posredni ali neposredni lasti države, omejena na 12.500 evrov bruto mesečno. Vse nad tem zneskom naj bi bilo obdavčeno s posebnim davkom, ki bi bil lahko 90-odstoten ali pa celo 100-odstoten.

Po Križaničevih besedah si Kramar tako velike nagrade ne zasluži glede na rezultate, na izpostavljenost banke in zastoj kreditnih aktivnosti, ko je morala zadeve reševati država. "Si je pa zaslužil čisto solidno menedžersko plačo," je dejal Križanič.

Finančni minister, ki je za izplačilo izvedel v sredo zvečer, se je vprašal, komu so "prikrivali izplačilo". "Ali nadzornemu svetu in prek tega ministrstvu ali pa je šlo celo za prikrivanje upravi," je poudaril in dodal, da bo slednje ugotavljal nadzorni svet. Denar je Kramar po njegovih besedah prejel za obdobje do leta 2007, za leto 2008 naj izplačila ne bi bilo.

Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik pa meni, da "gre za škandalozno odločitev nekdanjega predsednika uprave NLB, še posebej, ker je NLB morala prejeti državno poroštvo in se je precej izpostavila pri nekaterih menedžerskih odkupih“. "V vladi enotno menimo, da gre za škandal,“ je še povedal.

Kramar, ki je NLB vodil od februarja 2004 do konca januarja 2009, naj bi po dostopnih podatkih ob odhodu dobil nagrado v višini milijon evrov bruto.

Zares poslal v proceduro zakon, ki bo nagrade dodatno obdavčil

Sicer pa je poslanska skupina Zares ravno danes v državni zbor poslala predlog zakona, ki bi menedžerske dohodke v času krize še dodatno obdavčil za 49 odstotkov. Skupaj s trenutno obdavčitvijo bi imel najvišji dohodkovni razred potem 90-odstotno obdavčitev. Takšna obdavčitev bi veljala le za del dohodkov članov poslovodstev družb v večinski državni lasti (posredno in neposredno) in v tistih, ki so od države dobili poroštva ali finančno pomoč za blažitev krize.

Z 49 odstotki dodatnega davka bi bili po predlogu obdavčene plače nad 12.500 evrov bruto, plačila za poslovno uspešnost nad 25 tisoč, odpravnine nad 75 tisoč, udeležba v dobičku nad 25 tisoč in bonitete nad 25 tisoč evrov bruto.