Vegrad gre v stečaj

Direktor Vegrada Boris Medved in prokurist Sandi Knez sta na sodišče vložila predlog za umik prisilne poravnave Vegrada. Predlog za stečaj mora sedaj potrditi še sodišče, ki bo o tem odločalo v osmih dneh. "Sodišče tukaj nima posebnega manevrskega prostora, kar pomeni, da gre Vegrad v stečaj," je potrdil predsednik nadzornega sveta družbe Klemen Boštjančič.

"Prejšnja uprava je vložila predlog prisilne poravnave mimo nadzornega sveta in pravzaprav v neki tajnosti. Na ta predlog sem imel jaz en kup pripomb – uprava je zagotavljala, da bo to izpeljala, a očitno je bilo vse skupaj bolj ko ne blefiranje. Nova uprava je potrebovala približno en mesec, da je ugotovila, da to vendarle ne bo šlo in danes se je zgodilo, kar se je," je Boštjančič povedal za oddajo 24UR.

Medved, ki je po telefonu nedosegljiv za pojasnila, naj bi se za to potezo odločil, ker niso mogli zagotoviti sredstev za poplačilo tekočih terjatev, med njimi so tudi plače. Denarja za plačilo ne bi mogel zagotoviti vsaj še 15 dni, zato se je odločil za umik prisilne poravnave.

Delavcem, ki stavkajo že od prejšnjega ponedeljka, je sicer že v začetku tedna obljubil, da bo umaknil predlog za prisilno poravnavo, če do danes ne bo uspel zbrati denarja za plače.

Delavci bodo lahko dobili vsaj odpravnine

Čeprav stečaj za delavce pomeni, da na plače ne morejo več računati, so se ga razveselili. Po pol leta brez plačila za svoje delo bodo zdaj dobili vsaj podporo države, iz jamstvenega sklada pa do konca oktobra odpravnine v višini treh plač. Vendar pa to velja le za 633 delavcev matičnega podjetja, saj gre le to v stečaj, medtem ko hčerinske družbe – v njih je okoli 400 zaposlenih – ostajajo v prisilni poravnavi.

S tem pa v sindikatu niso zadovoljni, saj zahtevajo enako obravnavo vseh. Stavka se bo tako nadaljevala, vendar po dvodnevnem premoru. Delavci imajo namreč v petek in ponedeljek odobreno plačano odsotnost z dela, nato pa se bo stavka nadaljevala do izpolnitve zahtev. To pomeni do poplačila plač vsem zaposlenim v Vegradu in njegovih podjetij, je dejal sindikalist Srečko Čater.

O nadaljnjih postopkih bodo po Čatrovih besedah zaradi številnih odprtih vprašanj v ponedeljek odločali pravniki in ekonomisti sindikata.

Pahor: Vegradu bomo pomagali, ko bo v stečaju

Nekaj podobnega je po seji vlade dejal tudi premier Borut Pahor. Povedal je, da bo obiskal Vegrad, ko bo v stečaju, saj mu prej država ne more pomagati. Zatrdil je tudi, da je v stikih s sindikalnimi predstavniki v podjetju, delavce v Vegradu pa da bo obiskal, ko bo podjetje v stečaju. Takrat naj bi jim tudi predstavil svoje zamisli za vsaj delno rešitev podjetja. Njegov odziv še čakamo.

Ministrica za gospodarstvo Darja Radić je zadovoljna z odločitvijo uprave. "Čeprav gre za konec nekega podjetja in stečaj ne more imeti pozitivne konotacije, sem v tem konkretnem primeru vesela oz. zadovoljna, da je končno prišlo do stečaja. Na ta način se bo namreč končala agonija delavcev. Obžalujem le, da je prejšnja in tudi ta uprava potrebovala toliko časa, da je ugotovila, da je podjetje zrelo za stečaj," je povedala za 24ur.com.

Podizvajalca stečaj ni presenetil

Podizvajalca Zekrijo Habibovića predlog za stečaj ni presenetil. Vegrad naj bi mu dolgoval 165.000 evrov, zato bo zahtevo za povračilo dolga zdaj vložil stečajnemu upravitelju. Za kompenzacijo dolga so mu ponujali stanovanje, za katero je dobil tudi pogodbo, ''ki pa nič ne pomeni, če ima banka hipoteko na stanovanju''.

Spomnimo …

Težave nekdaj enega največjih slovenskih gradbenikov se vlečejo že dalj časa, zaostrovale pa so se od začetka letošnjega leta. Februarja so banke blokirale račune podjetja, začele so se zamude pri izplačevanju plač, zamaknilo pa se je tudi dokončanje številnih projektov, med njimi gradnja 822 stanovanj v ljubljanskih Celovških dvorih. Že konec junija, ko je bil Vegrad upnikom dolžan 240,7 milijona evrov, je prišla prva zahteva po stečaju, uprava, ki jo je takrat vodila Hilda Tovšak, pa je 12. avgusta razglasila plačilno nesposobnost podjetja. Nato je Tovšakova mimo nadzornega sveta podala predlog za prisilno poravnavo družbe, hkrati pa je skladno z zakonom morala vložiti tudi podrejeni predlog za stečajni postopek, kar pomeni, da se prisilna poravnava lahko zaključi ali s pravnomočno izglasovano prisilno poravnavo ali pa s stečajem.