Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) je na vlado naslovila predloge ukrepov za osmi protikoronski zakon oziroma paket (PKP 8), ki je v pripravi. Poleg podaljšanja ukrepa čakanja na delo, kritja fiksnih stroškov in povračila celotnega nadomestila plače je med predlogi OZS tudi nadomestilo za izpad prometa.
"Glede na to, da so nekatera podjetja na podlagi odloka zaprta že več mesecev, so izgube v tem času ogromne. Zato bi morali v PKP 8, po vzoru Avstrije, najti rešitev, kako bi tem podjetjem povrnili vsaj delno nadomestilo za izpad prometa. Okrevanje po epidemiji bo dolgotrajno, obrtniki in podjetniki pa so brez rezerv, saj so te pošle že v prvem valu. Vsakršna dodatna finančna pomoč bo zato več kot dobrodošla v fazi okrevanja," je prepričan predsednik OZS Branko Meh. OZS predlaga še naslednje ukrepe (spodaj je izpostavljenih nekaj ključnih): 1. Podaljšanje ukrepa čakanja na delo do 30. 4. 2021. 2. Podaljšanje roka za izplačilo regresa za letni dopust za leto 2021 do konca leta. 3. Kritje fiksnih stroškov: predlagajo razširitev lestvice za kritje fiksnih stroškov in podaljšanje ukrepa do 30. junija 2021. 4. Povračilo nadomestil podjetjem, ki so zaprta: država naj podjetjem, ki so zaprta na podlagi odloka, v celoti krije stroške nadomestil plač, fiksne stroške in izpad prometa. 5. Povračilo nadomestil plač v celoti: država naj delodajalcem povrne celoten znesek – bruto II in ne zgolj bruto I, saj delodajalci razlike 16,1 odstotka ne morejo kriti, zlasti ne tisti, ki jim je dejavnost v celoti ali bistveno onemogočena, pravijo na OZS. 6. Ukrepi aktivne politike zaposlovanja (APZ): ukrepi APZ naj ne izključujejo možnosti prejemanja pomoči po interventnih zakonih. 7. Plačilo davkov: do ukrepov pomoči naj bodo upravičeni tudi tisti davčni dolžniki, ki so to postali zaradi posledic epidemije. 8. Izplačilo državnih pomoči: državna pomoč (čakanje na delo, subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, višja sila in karantena) naj se povrne direktno delavcu, z namenom, da delodajalcem ni treba zalagati sredstev za državo in potem čakati na povračilo. 9. Višja sila samozaposlenega: položaj samozaposlenih naj se izenači s položajem delavcev in se jim povrne izgubljeni dohodek tudi za obdobje od 13. 3. do 24. 6. za šoloobvezne otroke in do 31. 8. 2020 za vrtčevske otroke. Poleg tega naj se za obdobje od 1. 9. 2020 dalje delno izgubljeni dohodek izplača sorazmerno glede na čas trajanja višje sile (tudi po urah) in ukine pogoj, vezan na organiziranje opravljanja dejavnosti na domu. 10. Oprostitev plačila prispevkov PIZ za delavce, ki delajo: oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ) za delavce, ki delajo, naj se, podobno kot v PKP 2, uredi tudi od 1. 10. 2020 do 30. 6. 2021. 11. Kritje bolniškega nadomestila iz sredstev ZZZS: bolniška nadomestila naj se po predlogu zbornice krijejo v celoti, ne glede na bolezen. 12. Povračilo sredstev za opravljanje testov v tujini in karantena: pomoč države za izvedbo hitrih testov je treba povečati na 100 evrov, poleg tega pa je nujno, da NIJZ prizna tudi karantene, odrejene v tujini. 13. Vračilo državne pomoči: v OZS so še vedno mnenja, da podjetjem sploh ne bi bilo treba vračati državne pomoči, v kolikor so v letu 2020 uspešno poslovala. Podjetja je treba namreč spodbujati, da delajo dobro, ne pa, da jih pri tem zaviramo s 'kaznovalnim' ukrepom vračanja pomoči. Podjetja naj ta sredstva raje namenijo za razvoj podjetij ali nagrade zaposlenim, izpostavljajo. 14. Posebno obravnavo in ukrepe v PKP 8 pričakujejo tudi gostinci, saj je gostinstvo med najbolj prizadetimi panogami. Gostinci želijo nadomestilo za izpad prometa po avstrijskem vzoru, podaljšanje moratorijev za kredite vsaj do aprila 2022 in tudi poseben interventni zakon za turizem in gostinstvo.
Sindikat delavcev gostinstva in turizma za dodatno pomoč panogi
Tudi Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije je medtem vlado opozoril, da so razmere v panogi kljub sprejetju določenih ukrepov, ki so sicer pripomogli k ohranjanju delovnih mest, vse težje. Če ne bo dodatnih ukrepov, ki bodo preprečili nadaljnja odpuščanja, se bodo ob vnovičnem odprtju znova soočili z izčrpavanjem obstoječega kadra in kršitvami.
"Zakaj vse do sedaj niste dali nobene možnosti za vsaj delno odprtje gostinskih lokalov tistim gostincem, ki imajo možnost pripravljati malice za delavce, predvsem tople in zdrave obroke, in kulturno zaužitje te malice v toplem prostoru, pod okriljem nadzora in spoštovanja vseh ukrepov," so zapisali v pismu predsedniku vlade Janezu Janši ter ministroma za gospodarstvo in delo Zdravku Počivalšku in Janezu Ciglerju Kralju.
Posledice zaprtja panoge bodo, kot so opozorili, hude. "Kot v vsaki krizi doslej največja bremena nosijo prav delavci. Kapital se ohranja, položaj delavcev pa se vse bolj slabša. Govoriti, da smo na isti ladji, je veliko sprenevedanje," so navedli v sindikatu. Od vlade zato pričakujejo, da ravna odgovorno do vseh delavcev in državljanov.
Menijo, da je vlada v sedmem protikoronskem paketu (PKP 7) pozabila na delavce v panogi gostinstva in turizma, ki so na čakanju in prejemajo le 80-odstotno nadomestilo plače, zaradi česar so se znašli v brezizhodnem položaju. Vladi predlagajo, da v osmem protikoronskem paketu to nadomestilo za delavce, ki ne morejo delati zaradi odloka vlade, zviša na 100 odstotkov. "Nedopustno je, da ste pozabili na delovne invalide, na delavce, ki delajo krajši delovni čas in za preostali del prejemajo nizka mesečna nadomestila in so med prejemniki najnižjih dohodkov," so navedli.
Zato vladi predlagajo, da osmi protikoronski zakon prinese dodatek v višini najmanj 200 evrov "vsem zaposlenim v realnem sektorju, ki v teh težkih razmerah delajo, in dodatek v višini 30 odstotkov osnovne plače delavca za zaposlene, ki delajo z bolniki oziroma uporabniki, pri katerih obstaja sum na okužbo s koronavirusom".
KOMENTARJI (31)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.