OZS proti 'nevarni' sosedski pomoči

Upravni odbor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) se je seznanil s predlogi zbornice k predlogu novele zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno.

Po navedbah namestnika generalnega sekretarja OZS Pavla Sedovnika so v predlogu nekatere pripombe OZS upoštevane, vendar ne tiste, s katerimi bi lahko odpravili bistvene pomanjkljivosti veljavnega zakona. "Če želimo resno pristopiti k preprečevanju sive ekonomije, zakon potrebujemo," je poudaril.

Po njegovem mnenju pa je zakon represiven. Z vidika represije zakon po njegovi oceni ne sme vsebovati toliko izjem, ki omogočajo, da se za 10 do 15 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) sive ekonomije naredi na povsem legalen način. Minuli teden je namreč OZS ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve posredovala pripombe in predloge k predlogu novele, ki bi po njihovem mnenju prispevali k zmanjšanju obsega dela in zaposlovanja na črno.

Med drugim je treba po njihovi oceni "sosedsko pomoč" prepovedati na vseh tistih področjih, ki so nevarna za zdravje in premoženje oseb oziroma imajo negativen vpliv na okolje, kot na primer popravila motornih vozil in motornih koles, vodovodne, plinske, ogrevalne in prezračevalne instalacije, elektro instalacije in graditev objektov. OZS se zavzema, da bi se delo v lastni režiji dopustilo, če se opravlja v krogu družine oziroma oseb, ki živijo na istem naslovu.

Hkrati je treba po njihovi oceni dela, ki se lahko opravljajo kot "osebno dopolnilno delo", omejiti le na tista dela, ki zaradi ekonomike niso zanimiva za opravljanje kot redna dejavnost in se praviloma ne pojavljajo kot registrirane pridobitne dejavnosti. "Če legalno sivo ekonomijo, ki jo dopušča veljavna zakonodaja, zmanjšamo pod 10 odstotkov BDP, bi zmanjšali obseg sive ekonomije za približno 7,5 milijarde evrov," je ocenil in dodal, da bi hkrati v državno blagajno prišla sredstva iz naslova DDV in davka od dobička, saj bi nastalo več novih podjetij.

Generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer pa je opozoril, da se prevelik poudarek namenja reševanju državnega proračuna namesto legalizaciji, preprečevanju nelojalne konkurence in zagotavljanju pogojev, ki bi omogočali legalno poslovanje gospodarskih subjektov.