Med ključnimi predlogi OZS, ki bi jih bilo treba po njihovem vključiti v predlog zakona, so podaljšanje ukrepov čakanja na delo in temeljnega dohodka za samozaposlene, povračilo nadomestil za višjo silo in karanteno delavcev in samostojnih podjetnikov, enkratni dodatek za vse prizadete panoge (kritje izpada), podaljšanje moratorijev kreditov, subvencioniranje regresa, prav tako pa podjetjem ne bo treba vračati pomoči državi.
Pri OZS poudarjajo, da številne dejavnosti še vedno poslujejo v omejenem obsegu, saj ostajajo določene omejitve pri poslovanju, kot je denimo deset kvadratnih metrov na stranko pri frizerjih in kozmetikih, tri metre razdalje med mizami, PCT-pogoj in podobno. Po mnenju članov UO OZS morajo zato ukrepi pomoči trajati toliko časa, dokler bodo veljale omejitve.
"Zavedati se moramo, da so bile v epidemiji prizadete tudi ostale panoge, ne le gostinstvo in turizem. Zato bi morala vlada v interventnem zakonu zajeti ukrepe za vse panoge, ki so bile z odlokom omejene ali zaprte. Številne panoge, denimo, kemični čistilci, avtobusni prevozniki, ki so vezani na gostinstvo in turizem, prav tako še vedno poslujejo omejeno. Zato želimo, da vlada podaljša ukrep čakanja na delo doma, mesečni temeljni dohodek in tako pomaga najbolj prizadetim obrtnikom in podjetnikom preživeti," je dejal predsednik OZS Branko Meh. V kolikor bo vlada pomagala malemu gospodarstvu, bo to državi povrnilo skozi davke in prispevke, je prepričan Meh.
Kot navajajo v OZS, bi morali biti do sofinanciranja regresa upravičeni vsi, ki jim je bilo poslovanje onemogočeno ali bistveno oteženo najmanj tri mesece v letu 2021. Predlagajo tudi, da se zadnji rok za izplačilo regresa v letu 2021 prestavi na 1. 11. 2021 tudi za delodajalce, ki jih ne zavezuje kolektivna pogodba dejavnosti in se soočajo z likvidnostnimi težavami, ki so posledica epidemije.
Želijo tudi, da bi podaljšali moratoriji kreditov do aprila 2022, saj poslovanje mnogih še ni na ravni pred epidemijo in najbrž še nekaj časa ne bo. Gostinci pa tudi želijo, da se uvede znižana stopnja DDV za storitve gostinstva in turizma, in sicer najmanj do konca leta 2022.
Pri OZS se zavzemajo tudi za to, da podjetjem ne bi bilo treba vračati državne pomoči. Predlagajo, da se jo namesto tega nameni za razvoj podjetij in nagrade zaposlenim. Prepričani so namreč, da je bila pomoč gospodarstvu namenjena temu, da se ohrani delovna mesta, zato se jim zdi nepošteno, da bi zdaj kaznovali podjetja, ki so se trudila poslovati uspešno.
V sekciji za promet so ob tem opozorili, da se morajo podaljšati kreditne linije, ki bodo zlasti avtobusnim prevoznikom pomagale preživeti.
Pri OZS pa so še opozorili na razlike pri dodeljevanju pomoči v javnem in realnem sektorju. Izpostavljajo, da zaposlenim v javnem sektorju ne bo treba vračati pomoči, podjetja pa jo bodo morala, kar se jim ne zdi prav, saj so bili zaposleni v gospodarstvu med najbolj izpostavljenimi v času epidemije.
KOMENTARJI (14)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.