OZS Ciglerja Kralja pozvala k podaljšanju čakanja na delo do konca leta

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Branko Meh je osrednjega gosta današnje seje upravnega odbora, ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja, uvodoma pohvalil za doslej sprejete protikoronske ukrepe, hkrati pa ga je pozval k ukrepanju na treh področjih.

Zavzel se je za podaljšanje ukrepa subvencioniranja čakanja na delo do konca letošnjega leta, saj da nekatera podjetja še vedno ne delajo kot pred izbruhom novega koronavirusa in jih je treba ohraniti pri življenju, ter za neko obliko temeljnega osebnega dohodka za samozaposlene, ki imajo 50 odstotkov manj dela kot prej.

Spomnil je tudi na stare pozive zbornice, da se vzpostavi ureditev, po kateri bi lahko upokojeni obrtniki delali naprej, pri tem pa ohranili polno pokojnino, saj bi hkrati s plačevanjem prispevkov in davkov polnili državno blagajno.

Dotaknil se je še dolgotrajne oskrbe, pri čemer je zatrdil, da osnutek novega zakona podpirajo, saj da je prav, da starostnikom na jesen življenja pripada ustrezna oskrba. A problem je predlagana prispevna stopnja, je izpostavil. Kot je napovedal, bodo nanjo sicer pristali, če bo država hkrati znižala prispevke na delo, tako da bodo primerljivi tistim v drugih državah.

Cigler Kralj je v svojem nastopu poudaril, da je vlada skušala doslej čim bolj optimalno pomagati gospodarstvu. Glede podaljšanja čakanja na delo je opozoril, da ga lahko vlada s sklepom glede na trenutno veljavno zakonodajo podaljša samo še do konca septembra. O tem bo odločila v četrtek.

Po njegovih besedah je trenutno na čakanju še okoli 25.000 ljudi, kar je približno toliko kot julija, sam pa si želi več zaposlenih jeseni usmeriti na ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. Ob tem se zaveda, da imajo nekatere panoge še vedno težave, zato so v NSi v ponedeljek na večernem delovnem sestanku pretresali možnost, ali bi bilo mogoče čakanje na delo omogočiti samo zanje.

Glede dvojnega statusa upokojenih obrtnikov je opozoril, da je NSi tovrstne predloge OZS v preteklosti že posredovala v DZ in da so v stranki temu naklonjeni. Spomnil je tudi na želje zbornice glede skrajšanja bremena bolniške odsotnosti za delodajalca s 30 na 15 delovnih dni, ki jih prav tako razumejo.

V povezavi z dolgotrajno oskrbo je medtem navedel, da je osnutek zakona v še "zelo surovem stanju". Za trenutno predlagano prispevno stopnjo v višini 1,47 odstotka stoji minister za zdravje Tomaž Gantar, ki številk še ni usklajeval ne z ministrstvom za delo ne z ministrstvom za finance, je izpostavil. 325 milijonov evrov bo treba poiskati, je še dejal in dodal, da je možnost tudi nova dajatev v okviru dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

V razpravi, ki je sledila, so člani upravnega odbora OZS na ministra naslovili še več pozivov. Med drugim si želijo, da bi se znižalo DDV za dejavnosti, ki jih je koronska kriza najbolj prizadela, denimo gostinstvo in turizem, pa pomoči pri vprašanju izplačila regresa v podjetjih, ki ga zaradi epidemije še niso izplačala in bodo s tem imela težave tudi novembra.

Prav tako upajo, da bodo strokovne službe na ministrstvu v prihodnje bolj odzivne in da se bo preuredilo breme bolniške odsotnosti zaposlenih zaradi poškodbe zunaj službenih obveznosti. V zvezi z dolgotrajno oskrbo je bilo slišati predloge, da bi se vire zanjo lahko iskalo tudi v intenzivnejšem spopadu s sivo ekonomijo.

Cigler Kralj je predloge vzel na znanje in napovedal, da jih bodo preučili. Mnogim med njimi je osebno naklonjen.