
Sodnik je s tem odprl pot za načrtovani, 18,4 milijarde dolarjev vreden prevzem, ki je največji doslej v računalniški industriji. Sodnik je po treh dneh sojenja odločil, da Walter Hewlett ni uspel dokazati, da so vodilni pri Hewlett-Packardu (HP) nezakonito prisilili delničarje, naj glasujejo za prevzem oziroma da so lagali o koristih prevzema.
Po mnenju sodišča je podjetje HP dokazalo, da so bile izjave glede prevzema resnične, popolne in podane v dobri veri. Walter Hewlett je po objavi razsodbe dejal, da se ne bo pritožil na višje sodišče. V izjavi za javnost je zapisal, da si je vedno prizadeval za povečanje vrednosti delnic in si bo zato odslej prizadeval, da bo prevzem Compaqa potekal uspešno. Prav tako bo vse, ki doslej prevzemu nasprotovali, pozval, naj ga podprejo. Walter Hewlett je po glasovanju delničarjev HP trdil, da je bilo to nepošteno, ter da je vodstvo prisililo nekatere delničarje, da so glasovali za prevzem. Čeprav izidi glasovanja še niso bili znani, je vložil tožbo, vendar mu posla ni uspelo preprečiti. Podjetji naj bi se zdaj združili že v začetku maja.

Tako pri HP kot pri Compaqu so si oddahnili, saj bi daljše zavlačevanje lahko še bolj razvrednotilo delnice obeh podjetij ter omogočilo konkurenci, da jima prevzame trg. Hewlett je skušal na sojenju dokazati, da je generalna direktorica HP Carly Fiorina zagrozila Deutsche bank, da jim bodo odtegnili nadalnje posle, če s svojimi delnicami ne podprejo prevzema. Fiorina je skupaj s finančnim direktorjem pričala, da niso nikogar silili, ampak jim le predstavili prednosti prevzema. Sodnik je ugotovil, da Walter Hewlett nima dokazov za nasprotno trditev.