Uvodoma je direktor Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine Tomaž Kordiš osvetlil dolgoletno zgodovino projekta. Spomnil je, da je že januarja 2006 ministrstvo za promet podalo pobudo za umestitev južnega dela štiripasovne ceste med Novim mestom, Metliko in Vinico v prostor. Toda skoraj dve desetletji kasneje, ključni del razvoja prometne infrastrukture za Belo krajino ostaja na točki čakanja.
Od obljub do realnosti: Kje se zatika?
Kljub sprejetim uredbam in resolucijam, ki so natančno opredelile faze gradnje in roke, birokratski postopki niso tekli gladko. Leta 2017 je Vlada Republike Slovenije sprejela uredbo o umestitvi ceste od priključka Maline do mejnega prehoda Metlika in priključka Črnomelj jug, januarja 2019 pa odločitev, da se gradnja južnega dela 3. razvojne osi izvede kot štiripasovna cestninska cesta.
Sledila so leta postopkov pridobivanja dokumentacije, javnih razpisov in raziskav, a gradbena dovoljenja, ki bi omogočila dejanski začetek gradnje, so se srečevala z ovirami. DARS je maja 2020 vložil zahtevo za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja za traso in mostova čez reko Krko, toda to dovoljenje je Upravno sodišče RS julija 2022 odpravilo zaradi pritožb civilnih iniciativ, kar je celoten postopek ponovno vrnilo na začetek.
Potem pa so bile oči uprte v zadnje gradbeno dovoljenje za 1. in 2. etapo, izdano julija 2023, ki je prav tako naletelo na novo pritožbo Civilne iniciative 3. razvojne osi jug avgusta istega leta.
Gospodarska škoda in nenehne pritožbe
Regijski gospodarski veljaki ne skrivajo svoje zaskrbljenosti nad dolgotrajnimi postopki in negativnimi vplivi, ki jih povzroča prometna odmaknjenost Bele krajine. Predsednik Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine, mag. Marko Gorjup, je poudaril, da kljub odličnim rezultatom gospodarstva, prometna infrastruktura ostaja njihova največja slabost. "Na Gospodarski zbornici Dolenjske in Bele krajine pričakujemo, da bo gradbeno dovoljenje za 1. in 2. etapo jeseni postalo pravnomočno in da DARS takoj prične z aktivnostmi za gradnjo hitre štiri pasovne ceste. To bo dalo jasno, pozitivno, razvojno sporočilo celotni regiji, predvsem pa Beli krajini, ki je trenutno odmaknjena od Slovenije. Hkrati bo v Novem mestu rešilo kolaps ob prometnih konicah, ki onemogoča pravočasno oskrbovanje podjetij ter s tem povzroča velike izgube."
Podobno je opozoril tudi novomeški župan Gregor Macedoni, ki je izpostavil pomembnost hitrega ukrepanja. "Dars mora kot investitor zagotoviti ustrezno pripravljeno dokumentacijo, ki bo prestala pritožbe, Vlada pa ustrezni zakonski okvir za prednostno odločanje in preprečevanje nadaljnjih nerazumnih pritožbenih postopkov."
'Belokranjci smo dejansko v mišji kletki'
Oster je bil župan občine Črnomelj Andrej Kavšek, ki je zbrane nagovoril v imenu vseh treh belokranjskih občin. Pozval je k pospešitvi aktivnosti. Dotaknil pa se je tudi železniškega prometa, še ene hude težave območja: "Marsikdo ne ve, da zaradi dotrajanosti proge, kjer vsakih nekaj mesecev omejijo hitrost na posameznih odsekih tudi na 10 km/h, traja pot v Novo mesto namesto 35 - 40 minut tudi več kot uro in 10 minut, če seveda ni zamud. Otroci zamujajo v šolo in nasploh je nejevolja velika. Prejšnji teden sem dobil dobronamerno pismo dijakov v okviru tedna mobilnosti, v katerem so med drugim v zvezi z vožnjami z vlakom navedli nekaj predlogov: popraviti tirnice na relaciji Črnomelj - Novo mesto, sanirati most pri Otovcu (strah jih je, da se bo podrl), novejši in hitrejši vlaki s klimo in omrežno povezavo Wi-Fi, obnoviti železniško postajo Črnomelj, nova železniška povezava do Vinice, vlaki največkrat zamujajo in so prepolni. Tako smo Belokranjci dejansko v mišji kletki."
Minister: Infrastruktura je ključ za decentralizacijo
Minister za gospodarstvo, turizem in šport, Matjaž Han, je poudaril, da 3. razvojna os ni le infrastrukturni, ampak predvsem razvojni projekt. Novo mesto in Krško sta gospodarsko močni regiji, vendar brez ustrezne prometne povezave Belo krajino puščamo v zastoju, je dejal minister. Dodal je, da brez ustrezne infrastrukture ni mogoče govoriti o decentralizaciji države. Če želimo zagotoviti enake možnosti za vse prebivalce Slovenije, moramo nujno zagotoviti povezave, kot je 3. razvojna os, je še povedal Han.
"V okviru priprave državnih proračunov za 2025 in 2026 je tudi za prihodnje leto za obnove in novogradnje na državnem cestnem omrežju predvidenih nekaj več kot 400 milijonov evrov," pa je povedala ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek.
Zakon nad zakoni in sodišča
Tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, Tibor Šimonka, je vlado in odgovorne pozval, naj pospešijo postopke. "Ni potrebno resetirati zakonov, ampak sprejeti zakon nad zakoni, ki bi omogočal izvedbo takšnih prioritetnih projektov," je prepričan.
Ministrica za pravosodje Andreja Katič pa je, glede na predstavljen dolgotrajen potek postopkov, spregovorila o morebitni vključitvi prednostne obravnave postopkov na sodiščih, povezanih z obravnavo infrastrukturnih projektov. Pri tem pa je tudi poudarila, da bodo postopki najhitrejši, če bodo nosilci posebej skrbno pazili na to, da se vodijo pravilno, saj je to lahko zagotovilo, da se s strankami v postopkih ne bodo srečevali na obravnavah na sodiščih.
Ključni mejniki 3. razvojne osi - jug
20. januarja 2006 je Ministrstvo za promet podalo Ministrstvu za okolje in prostor pobudo za umestitev južnega dela štiripasovne hitre ceste Novo mesto-Metlika-Vinica med avtocesto A2 Ljubljana-Obrežje pri Novem mestu in državno mejo z Republiko Hrvaško v prostor.
21. decembra 2012 sledila Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od avtoceste A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu do priključka Maline, ki jo je sprejeta Vlada Republike Slovenije.
Za Dolenjsko in Belo krajino je bil 22. novembra 2016 sprejet dokument Resolucija o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030, ki jasno opredeli 3. razvojno os in postavi časovnico za pripravo DGD in gradnjo 1. in 2. etape ter 3. in 4. etape.
Vlada Republike Slovenije je 7. decembra 2017 sprejela Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Maline do mednarodnega mejnega prehoda Metlika in do priključka Črnomelj jug.
Januarja 2019 pa je bila sprejeta za regijo izjemno pomembna odločitev in sicer gradnja 3. in 4. etape prvega odseka južnega dela 3. razvojne osi od priključka Osredek do priključka Maline v dolžini 12,4 km se izvede kot rešitev štiripasovne cestninske ceste.
31. julij 2019: objavljen Javni razpis za ugotavljanje sposobnosti izvajalca za gradnjo 1. in 2. etape.
DARS je 14. maja 2020 vložil zahtevo za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja za traso in mostova čez reko Krko.
Julija 2021 je bila izdelana študija izvedbe projekta in predinvesticijske zasnove za gradnjo 2. odseka 3. razvojne osi jug, od priključka Maline do MMP Metlika in do priključka Črnomelj jug.
Gradbeno dovoljenje za 1. in 2. etapo hitre ceste od priključka na dolenjsko avtocesto pri Novem mestu do priključka Osredek, 1. in 2. etapa je bilo izdano 20. oktober 2021.
V decembru 2021 so bile vložene tožbe zoper gradbeno dovoljenje za gradnjo južnega dela 3. razvojne osi (1. in 2. etapa).
Upravno sodišče RS je julija 2022 izdalo sodbo, s katero je odpravilo GD za 1. in 2. etapo in vrnilo zadevo MOP v ponoven postopek.
Po nekaj več kot enem letu, 3. julij 2023 je Ministrstvo za naravne vire in prostor izdalo gradbeno dovoljenje za 1. in 2. etapo hitre ceste.
Civilna iniciativa 3. razvojna os – jug je avgusta 2023 vložila tožbo zoper gradbeno dovoljenje za gradnjo tretje razvojne osi jug 1. in 2. etapa.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.