Eksplozija tečajev

Nemčija in Francija sta v skladu z akcijskim načrtom, sprejetim na srečanju evroskupine v Parizu, že predstavili vsaka svoj sveženj ukrepov za pomoč bančnemu sektorju v času svetovne finančne krize. Vrednost nemških ukrepov znaša 480 milijard dolarjev, francoskih pa 360 milijard evrov.

Kanlerka Angela Merkel je odobrila načrt pomoči, vredne 500 milijard evrov, s katero želijo v Nemčiji obnoviti zaupanje in red v finančni sektor. Paket, ki bo sestavljen iz 400 milijard evrov v obliki jamstev za posojila in skoraj 100 milijard v obliki državnih skladov za dokapitalizacijo bank v težavah bo skupaj težak skoraj toliko kot letni nabor vseh davkov v državi.

Sveženj ukrepov, ki ga je vlada sestavila v sodelovanju z nemško centralno banko, finančnim regulatorjem in predstavniki bank, je tako namenjen stabilizaciji finančnega trga, zagotovitvi toka kapitala za nemško gospodarstvo in varnosti za varčevalce in vlagatelje.

Po Nemčiji in Franciji pa so garancije za posojila zagotovile še Nizozemska (200 milijard evrov), Španija (100 milijard evrov) in Avstrija (85 milijard evrov). Omenjena peterica članic območja evra bo tako skupaj zagotovila 1300 milijard evrov.

Eksplozija tečajev

Na 'reševalni’ paket so se pozitivno odzvale vse evropske borze. Po dopoldanski rasti so tečaji popoldne dobesedno eksplodirali, pri čemer so največ pridobile delnice na frankfurtski borzi.

Vrednost osrednjega delniškega indeksa frankfurtske borze se je tako močno zvišala, tako da je ob 16. uri znašal 4.930 točk, 8,5 odstotka več kot ob začetku današnjega trgovanja.

Rast so dosegli tudi indeks pariške borze CAC 40 (sedem odstotkov, na 3.395 točk), milanski Mibtel (8,3 odstotka, na 16.711 točk), indeks borze v Zürichu SMI (osem odstotkov, na 5.775 točk), londonski indeks FTSE 100 (pet odstotkov, na 4.132 točk) in tudi ključni dunajski delniški indeks ATX. Ta je pridobil skoraj 13 odstotkov in dosegel 2.620 točk.

Pozitivno so se odprli tudi trgi v ZDA, pri čemer je osrednji delniški indeks newyorške borze Dow Jones v prve pol ure trgovanja pridobil skoraj štiri odstotke in se povzpel na 8.781 točk, tehnološki indeks Nasdaq pa 4,5 odstotka in dosegel 1.723 točk.

Milijarde za britanske banke

Britanski premier Gordon Brown je poudaril, da bo Velika Britanja za rešitev krize namenila več kot 50 milijard funtov.

Britanska vlada je poleg tega tudi nacionalizirala večinski delež v dveh največjih bankah, in sicer v banki Royal Bank of Scotland in banki HBOS. Za to bo zagotovila 68 milijard dolarjev.

EU sprejela načrt za boj proti krizi

Voditelji 15 članic evroskupine so sicer že v nedeljo sprejeli skupni načrt v boju proti finančni krizi. "Gre za najbolj konkretne ukrepe do zdaj, bistvo pa je vsestranska pomoč bankam in drugim finančnim institucijam za ohranjanje likvidnosti in solventnosti ter za čimprejšnjo oživitev medbančnega trgovanja," je pojasnil slovenski premier Janez Janša. Potezo evroskupine je že pozdravil tudi IMF.

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je poudaril, da bo finančni načrt prekinil "obdobje velikega pesimizma na trgih“. Francoski predsednik Nicholas Sarkozy je poudaril, da finančni plan obsega "načrte za rešitev vseh vidikov krize", vendar ni izpostavil, koliko bo Evropo stala njegova implementacija.

'Ljubljanska borza kot loterija'

Finance glede začetka poslovanja na Ljubljanski borzi poročajo, da ta vse bolj spominja na loterijo, "in kdor je 'srečko' kupil v petek, je danes že lahko realiziral spodoben donos“. Indeks SBI se je namreč okrepil za pet odstotkov in pol, na 5.400 točk. Prometa je bilo za šest milijonov evrov, od tega je bila kar polovica sklenjena z delnicami Krke. Ta se je okrepila za 5,2 odstotka, na 66,8 evra, zaključni posel pa je bil izpeljan sedem odstotkov nad izhodiščem, po 67,9 evra.
Krki so sledile delnice Pozavarovalnice Sava, s katerimi je bilo sklenjenih za 482.070 evrov poslov, enotni tečaj pa je dražji za 6,93 odstotka in tako znaša 18,98 evra.

Na vrednosti so v današnjem trgovanju najbolj pridobile delnice Pivovarne Laško (107.640 evrov; +8,46 odstotka, na 54,97 evra), Mercatorja (44.350 evrov; +7,32 odstotka, na 179,54 evra), Save (109.980 evrov; +7,23 odstotka, na 279,84 evra), Aerodroma Ljubljana(42.240 evrov; 6,98 odstotka, na 51,21 evra) in Pozavarovalnice Sava.

Pozitivno se je trgovalo tudi z delnicami Petrola (42.920 evrov; +6,82 odstotka, na 357,63 evra, Luke Koper (129.230 evrov; +6,5 odstotka, na 39,34 evra), Telekoma Slovenije (296.840 evrov; +6,21 odstotka, na 181,22 evra) in NKBM (73.860 evrov; +4,71 odstotka, na 17,12 evra).

Dvig vrednosti delnic na trgih v Aziji

Tudi večina azijskih trgov se je na obljubljene ukrepe odzvala pozitivno. Delnice so se na borzah v Avstraliji, Hong Kongu, Južni Koreji, Singapurju in Indiji dvignile, v Šanghaju in na Tajvanu pa so padle za dva odstotka. V Južni Koreji so delnice dražje za 3,8 odstotka, pozitivno vzdušje je bilo tudi med vlagatelji na Filipinih in na Kitajskem. Delnice so padle tudi v Indoneziji, danes kar za 3,4 odstotka, na Novi Zelandiji pa so se delnice pocenile za 0,82 odstotka. Borza v Tokiu zaradi praznika ni obratovala. Na tej vodilni borzi v Aziji so delnice prejšnji teden izgubile kar 24 odstotkov vrednosti. V petek je indeks Nikkei izgubil 9,62 odstotka, kar je največji padec po oktobru 1987.

Avstralski premier Kevin Rudd je dejal, da bo avstralska vlada za naslednja tri leta za svoje varčevalce jamčila za vse depozite v bankah. Indeks na borzi v avstralskem glavnem mestu Sydney se je dvignil za 3,2 odstotka. Azijski ekonomisti in investitorji pa so zaskrbljeni, da čeprav Evropa in ZDA razrešita finančno krizo, bi to lahko vplivalo na nadaljnjo gospodarsko rast v teh državah, kar pa bo imelo vpliv na izvoznike iz Azije.

Cene nafte navzgor

Cene nafte so se v novem trgovalnem tednu, potem ko so minuli teden zaradi skrbi glede svetovne finančne krize in njenih učinkov na gospodarstvo ter povpraševanje po energiji strmo padale, začele zviševati.

Naftni trg je spodbudila odločitev članic Organizaciji držav izvoznic nafte (Opec) za sklic izrednega vrha, na katerem naj bi odločali tudi o morebitnem znižanju proizvodnje nafte. Sodček črnega zlata je tako s 77,70 dolarja, kot je stal konec prejšnjega tedna, narastel na 81,98 dolarja.

Kriza vpliva na manj razvite države

Aktualna finančna kriza povzroča skrbi tudi državam v razvoju. Kriza namreč vse bolj pritiska na razvojna sredstva iz razvitega sveta, tamkajšnje države zaradi upada gospodarske rasti zmanšujejo tudi uvoz, razmere pa dodatno zaostrujejo še visoke cene hrane in energije, s čimer je povezana tudi visoka inflacija.

Predsednik Svetovne banke Američan Robert Zoellick je dejal, da nekaterim revnim državam grozi trajna škoda, kar je treba preprečiti. Svetovna banka zagotavlja, da ima zmogljivosti za posojila, IMF pa ima pripravljenih 200 milijard dolarjev za posredovanje v krizi. Generalni direktor IMF Dominique Strauss Kahn je že v soboto opozoril, da se ob aktualni finančni krizi ne sme pozabiti na 'drugo krizo', s katero se zaradi visokih cen hrane in zmanjšanja pomoči spopadajo razvijajoče se države. Čeprav so se cene hrane nekoliko umirile, so za revne še vedno visoke.