Optimistična napoved: obseg BDP se bo okrepil za 1,6 odstotka

Obseg domačega proizvoda (BDP) se bo do konca leta okrepil za 1,6 odstotka, so prepričani v centralni banki.

Banka Slovenije v slovenskem gospodarstvu že od konca lanskega leta opaža pozitivne trende, je danes na novinarski konferenci pojasnila viceguvernerka Banke Slovenije Mejra Festić. Kot ugodne je izpostavila presežek na tekočem delu plačilne bilance, razdolževanje gospodarstva ter rast zaupanja v bančni sistem in povečanje obsega varčevanja gospodinjstev.

Vodja analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenija Aleš Delakorda je izboljšanje napovedi pojasnil z besedami, da so bili zadnji podatki državnega statističnega urada precej boljši od pričakovanih. Gospodarska rast v prvi polovici leta je znašala 2,5 odstotka.

Za leto 2016 Banka Slovenije napoveduje rast v višini 1,8 odstotka

Pred tem je Banka Slovenije izboljšala napovedi za Slovenijo že aprila, ko ji je namesto 0,7-odstotnega padca BDP napovedala 0,6-odstotno rast, zatem pa njeno pospešitev na 1,4 odstotka v letu 2015. Zdaj je napoved za prihodnje leto popravila na 1,3 odstotka, za leto 2016 pa napoveduje rast v višini 1,8 odstotka.

"V drugi polovici leta bo odpadlo nekaj dejavnikov, ki so spodbujali rast v prvem polletju," je Delakorda pojasnil znižanje napovedi za prihodnje leto.

Kot opaža Banka Slovenije, so signali iz tujine v zadnjem obdobju nekoliko manj ugodni, kot so bili v začetku leta. Pozitivno pa izstopa gradbeništvo, a gre po besedah Delakorde verjetno za rast začasne narave, saj to panogo spodbujata močno pospešeno črpanje evropskih sredstev ob izteku tekoče finančne perspektive ter odprava škode po žledolomu v začetku leta.

Predelovalne dejavnosti, ki so sinonim za izvoznike, še naprej razmeroma dobro delajo. Po drugi strani storitve, ki so vezane pretežno na domače povpraševanje, stagnirajo ali celo upadajo.
Podjetja zmanjšujejo investicije v opremo in stroje, zaradi česar Delakorda opozarja, da se utegne v primeru nadaljevanja tega trenda začeti zmanjševati dolgoročni potencial rasti gospodarstva. Številke o investicijah sicer kažejo rast, a gre za posledico naložbe v šesti blok termoelektrarne v Šoštanju - če je ne bi upoštevali, bi imeli nazadovanje že več kot dve leti in pol, je dejal.

Večina kazalnikov zaupanja se je po hitri rasti, ki so jo beležili od sredine lanskega leta, sredi letošnjega poletja in še posebej v septembru ustavila oz. celo obrnila navzdol. To po besedah Delakorde kaže, da se utegnejo razmere nekoliko poslabšati, in sicer za vse gospodarske panoge kot tudi za potrošnike.

Problem ostaja dolgoročna brezposelnost

Razmere na trgu dela bodo pozitivno prispevale k rasti domače potrošnje, napoveduje Banka Slovenije. Trošenje gospodinjstev je v prvi polovici leta po dolgem času spet nekoliko poraslo, zaposlenost se nekoliko povečuje, stopnja brezposelnosti pa se je nekoliko znižala. Delakordo še posebej veseli, da se znižuje medletna brezposelnost.

Kljub ugodnim gibanjem na trgu dela pa ostaja problem dolgoročna brezposelnost. "Ljudje, ki izgubijo službo, ostanejo brez dela vedno dlje časa. To je škodljivo za prihodnjo gospodarsko rast," je opozoril.

Banka Slovenija je tokratno napoved objavila nekaj pred drugimi domačimi institucijami. "Pričakujemo, da bodo tudi ostale institucije močno popravile napovedi navzgor, še posebej za leto 2014," je dejal Delakorda.

Med tveganji, da se njihove napovedi ne bi uresničile, je omenil, da utegne biti gospodarska rast letos celo še višja od napovedane, namreč v primeru bolj ugodnih pogojev financiranja podjetij ter napredka pri prestrukturiranju podjetij.

Negativni signali bi lahko prišli s strani tujega povpraševanja

Bi pa lahko bila zaradi tveganj, ki so prisotna v mednarodnem okolju, v letu 2015 rast nižja od napovedanih 1,3 odstotka. Negativni signali bi lahko prišli s strani tujega povpraševanja, pri čemer je Delakorda izpostavi rusko-ukrajinsko krizo.

Če bi se obseg ruskih sankcij razširil, potem bi se lahko slovenski BDP v dveh letih zmanjšal za 0,6 do 1,3 odstotne točke, je ocenil. Pri zdajšnji omejitvi izvoza blaga v Rusijo, ko prepoved velja predvsem za sadje in zelenjavo, velike škode za Slovenijo ne bo, je dejal Delakorda. Festićeva pa je spomnila, da je Rusija tudi pomemben vlagatelj v slovensko gospodarstvo.

Ukrepi fiskalne konsolidacije neznanka

Popolna neznanka v teh napovedih za Banko Slovenije pa ostajajo ukrepi fiskalne konsolidacije, saj je nova vlada komaj začela delati. Festićeva vidi pri pripravi proračuna precej manevrskega prostora predvsem na odhodkovni strani, in sicer bi lahko izdatke zmanjšali s pokojninsko reformo, reformo trga dela, zdravstveno reformo, racionalizacijo financiranja lokalnih skupnosti, racionalizacijo javnih zavodov, je naštela. Nujno je treba tudi prevetriti zakon o javnem naročanju.

Med ključnimi izzivi za prihodnje pa je navedla prestrukturiranje podjetij, in sicer tako lastniško kot tudi finančno in poslovno. V teh procesih že in še bo aktivno sodelovala tudi Banka Slovenije.

Ob tem je opozorila, da bi kakršnokoli razkrivanje podatkov o zadolženosti podjetij to prestrukturiranje močno ogrozilo in znižalo ceno pri privatizaciji.