Ne pričakujemo, da bodo mnenje kar poenotena, ne pričakujemo niti, da bomo o vseh ukrepih tudi na koncu vsi soglasni, je premier Janez Janša povedal po pogovoru s predsedniki in vodji poslanskih skupin parlamentarnih strank, s poslancema madžarske in italijanske narodne skupnosti ter predsednikom DZ o izhodiščih reform, s katerimi se je danes seznanila vlada. "Si pa želimo, da bi bilo soglasje čim večje, da bi bilo podprto tudi vsaj s strani dela opozicije," je povedal Janša.
Sicer pa so predlogi reform po Janševem mnenju uravnoteženi v smislu, da pri tistih ukrepih, ki pospešujejo gospodarsko rast in imajo določene negativne socialne posledice, na drugi strani predlagajo ukrepe na socialnem področju, s katerimi se nevtralizirajo te socialne posledice. Bistveni cilj ukrepov je povečati konkurenčnost slovenskega gospodarstva, pospešiti gospodarsko rast in s tem zagotoviti podlago za večjo blaginjo.
Opozicija razočarana
Predlog reform je po oceni predsednika LDS Antona Ropa na nekaterih področjih "zelo nedodelan, zelo slab". Pri tem je še posebej izpostavil področja davkov, socialnih transferjev in krčenja socialne države. Vlada z izhodišči reform po Ropovih besedah ni pripravila nič novega, nič posebnega. "Zame to predstavlja neke vrste razočaranje," pravi Rop. Vlado Dimovski iz SD je ocenil, da je predlog reform neusklajen ter opozoril, da se socialne pravice ne bi smele krčiti. Predsednik SNS Zmago Jelinčič pa je predlagane reforme pohvalil.
Reforme naj bi prinesle večjo blaginjo
"Predlog je dobro izhodišče za reforme za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, pospešitev njegove rasti in ohranitev ali celo izboljšanje socialne države ter ohranitev socialne varnosti zaposlenih," je po seji vlade povedal vodja vladnega odbora za reforme Jože P. Damijan.
Odbor za reforme je predloge reform pripravil na desetih področjih: spodbujanja konkurence in konkurenčnosti ter učinkovite uporabe znanja in inovativnosti, učinkovite uporabe sredstev EU za hitrejši razvoj, privatizacije in razvoja finančnega sektorja, liberalizacije in konkurenčnosti javnih gospodarskih služb, prestrukturiranja javnih financ, davčne reforme, reforme trga dela, reforme sistema socialnih transferjev, zdravstvene reforme ter sprememb in dopolnitev pokojninskega sistema.
Namen predlaganih ukrepov je zagotoviti konkurenčnost slovenskega gospodarstva in večjo blaginjo prebivalcev Slovenije na daljši rok, je poudaril Damijan. V skladu s tem odbor predlaga reformo socialnih transferov, s čimer pa se socialna varnost zaposlenih in ostalih prebivalcev Slovenije ne bo zmanjšala, je zagotovil Damijan.
Uvedba enotne davčne stopnje
Med ključnimi predlaganimi ukrepi je Damijan izpostavil poenostavitev davčnega sistema. Tako bomo dobili učinkovit, stabilen in pregleden davčni sistem, ki bo spodbujal k večji gospodarski učinkovitosti, je zagotovil. Konkretno pa je navedel, da predlagajo uvedbo enotne davčne stopnje, vendar ob spremljavi socialnih korektivov, s čimer se blaginja slovenskih prebivalcev ne bi zmanjšala. Odbor za reforme na davčnem področju predlaga transparenten sistem brez vseh olajšav, davčno administriranje pa naj bi se zmanjšalo na minimum, je povedal.
Socialne pravice ostajajo iste
Z reformo socialnih transferjev naj bi prejemnike te pomoči spodbudili k bolj aktivnemu iskanju zaposlitve, je povedal Damijan. S tem se obstoječe pravice ne bodo nikomur zmanjšale, celo nasprotno - tistim, ki se bodo odločili za aktivno iskanje zaposlitve, bodo priznali večje pravice iz socialnega sistema.
Več novih, tehnološko usmerjenih univerz
Med ukrepi za izboljšanje uporabe znanja v gospodarstvu in izboljšanje pretoka znanja med gospodarstvom in univerzami je Damijan omenil ustanovitev večjega števila novih univerz. Te naj bodo bolj tehnološko usmerjene in naj služijo predvsem potrebam gospodarstva, je dejal. Sistem financiranja visokega šolstva naj bi se spremenil, odbor za reforme pa predlaga tudi sistem spodbud za povečanje pretoka znanja med gospodarstvom in univerzami. S shemo sofinanciranja mladih strokovnjakov po diplomi pa naj bi dosegli, da bi se število visoko izobražene delovne sile v podjetjih povečalo.
Umik države iz gospodarstva v nekaj letih
Odbor za reforme predlaga tudi vrsto ukrepov za privatizacijo in umik države iz gospodarstva. S tem naj bi dosegli večjo učinkovitost slovenskega gospodarstva ter postopen in pregleden umik države iz gospodarstva, je zagotovil Damijan. Država naj bi se iz gospodarstva umaknila v razmeroma kratkem obdobju nekaj let, je ocenil.
Boljši časi za manjše in srednje podjetnike
Damijan je omenil še ukrepe za povečanje konkurenčnosti gospodarstva. Med njimi je navedel predvsem ukrepe za spodbujanje majhnih in srednje velikih podjetij, za povečevanje zaposlovanja v teh podjetjih ter zagotovitev možnosti za pridobitev finančnih virov.
Damijan zagotavlja, da je predlog uravnotežen in proračunsko vzdržen, ker pa zahteva spremembo zelo velikega števila zakonov, so za njihovo uveljavitev predvideli časovno obdobje 15 mesecev.
