Evropska komisija je zaradi občutno povečanega uvoza tekstila iz Kitajske v Evropsko unijo (EU) v ponedeljek sprejela odločitev o uvedbi preiskave o uvozu devetih kategorij tekstila iz te azijske velikanke v povezavo. Medtem ko je preiskava, ki naj bi jo komisija končala v največ dveh mesecih, le prvi korak k morebitni uvedbi zaščitnih ukrepov v primeru izjemnega povečanja uvoza kitajskega tekstila na trge EU, pa nekatere države članice, predvsem Francija, pozivajo k takojšnji omejitvi uvoza kitajskega tekstila. Tiskovni predstavnik kitajskega ministrstva za trgovino Chong Quan je izrazil upanje Kitajske, da se EU zaveda negativnega vpliva, ki bi ga utegnila imeti odločitev o omejitvi uvoza kitajskega tekstila.
Evropski komisar za trgovino Peter Mandelson pa je danes v Hong Kongu pozval Kitajsko, naj omeji izvoz tekstila, če se želi izogniti evropskim ukrepom. "Pozivam Kitajsko, naj preuči ukrepe, ki jih je v zvezi z izvozom tekstila že sprejela, ter ugotovi, ali lahko v zvezi s tem stori še več," je dejal Mandelson. V interesu Kitajske je, da sprejme nujne poteze, s čimer bi se lahko izognila zaščitnim ukrepom EU, je dodal. Čimprejšnjo uvedbo zaščitnih ukrepov je v nedeljo od Evropske komisije zahtevala približno polovica držav članic EU, med njimi po navedbah diplomatskih virov tudi Slovenija. Vendar pa komisija za zdaj uradne zahteve držav članic EU še ni prejela.
Trgovinske sankcije tudi proti ZDA
Zunanji ministri držav članic Evropske unije so na ponedeljkovem zasedanju v Luksemburgu odobrili tudi uvedbo trgovinskih sankcij proti ZDA z letošnjim 1. majem, ker Washington ni odpravil svoje protidumpinške zakonodaje. Konkretno so ministri prižgali zeleno luč za uvedbo dodatnih 15-odstotnih carin na ameriške izdelke, kot so papir, kmetijski pridelki in tekstil. Zunanji ministri EU so uvedbo sankcij potrdili brez razprave.
Uvedbo trgovinskih sankcij je Evropska komisija napovedala že konec marca letos, ker Washington ni odpravil svoje protidumpinške zakonodaje, ki je po mnenju Svetovne trgovinske organizacije (WTO) nezakonita. Za uvedbo ukrepov proti ZDA je komisija že novembra lani dobila dovoljenje od WTO. Ta je leta 2003 presodila, da t.i. Byrdov amandma, ki določa, da sredstva, pridobljena v protidumpinških postopkih proti tujim konkurentom, dobijo ameriška podjetja, ki so postopke sprožila, ni v skladu s pravili WTO. Amandma, poimenovan po demokratskemu senatorju Robertu Byrdu, bi morale ZDA odpraviti do 27. decembra 2003.
WTO je konec lanskega leta uvedbo ukrepov proti ZDA poleg EU dovolila še sedmim članicam organizacije, in sicer Braziliji, Kanadi, Čilu, Južni Koreji, Indiji, Japonski in Mehiki. Obseg ukrepov temelji na podatkih o zadnji porazdelitvi sredstev iz naslova Byrdovega amandmaja, ki so znašala nekaj manj kot 28 milijonov dolarjev. EU bo letno prilagajala višino sankcij glede na to, kako bodo prizadeta evropska podjetja. Od leta 2000, ko je amandma stopil v veljavo, naj bi sicer ZDA na ta način ameriškim podjetjem, predvsem s področja kovinsko-predelovalne in živilske industrije, razdelile preko milijardo dolarjev sredstev.
Proti Mjanmaru podaljšali sankcije
Zunanji ministri EU so za leto dni podaljšali tudi sankcije proti Mjanmaru, s katerimi EU pripadnikom mjanmarske vojaške hunte in članom njihovih družin prepoveduje vstop na ozemlje držav članic povezave, podjetjem in organizacijam s sedežem v EU pa prepoveduje investiranje v to državo. Petindvajseterica je že oktobra lani zaostrila sankcije proti Mjanmaru, uvedene leta 1996, ker vojaška hunta ni izpolnila zahtev EU po večji demokratizaciji države. EU se je za poostritev ukrepov proti Mjanmaru odločila potem, ko Rangun iz hišnega pripora ni izpustil opozicijske voditeljice Aung San Suu Kyi, prav tako pa v državi kljub večmesečnim pozivom ni prišlo do bistvenih sprememb v smeri večje demokratizacije.
