Omejitev astronomskih nagrad

Vlada je v četrtek sprejela predlog novele zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Minister za pravosodje Aleš Zalar  je zaradi visokih nagrad stečajnih upraviteljev napovedal tudi spremembo podzakonskega akta, ki ureja to področje. "Zakon doslej ni določal nobenih omejitev za nekatera izplačila stečajnim upraviteljem, konkretno je problematičen zlasti tisti del izplačila, ki se nanaša na izdelavo t. i. otvoritvenega poročila. Praksa je namreč pokazala, da so nekatera izplačila nesorazmerno visoka in dosegajo astronomske zneske, tudi do 200.000 evrov," je povedal.

Nagrade bodo znižali na način, da bodo naprej splošno znižane za 1,3 odstotka zaradi padca cen življenjskih stroškov in potem za nadaljnje štiri odstotke zaradi predvidenega padca gospodarske rasti. Nazadnje pa bodo možna izplačila občutno znižana s tem, ko bo določena maksimalna vsota, za katero je vlada ocenila, da je primerna, in sicer največ 50.000 evrov, pa še to samo v tistih primerih, ko gre za veliko vrednost premoženja. "Na ta način bomo poskušali doseči, da se zavaruje primeren obseg stečajne mase in da ne pride do nesorazmernih izplačil stečajnim upraviteljem," je povedal minister za pravosodje, ki je po zakonu tisti, ki določa s pravilnikom izplačila in tarifo za ta izplačila.

Predsednik društva stečajnih upraviteljev  Tomaž Kos je za Dnevnik dejal, da se strinjajo s spremembami zakona  in omejitvami nagrad. Dodal je še, da bi nagrada za zelo zahtevne stečajne postopke morala biti višja od prejšnje zakonsko določene, ki je znašala 87 tisoč evrov. "Če pa presojamo trajanje postopkov, ki so zahtevni in dolgi (tudi 10 let in več), za kar niso vedno krivi upravitelji, potem te nagrade niso več tako velike," je še dejal.

Visoko izplačilo nagrade v IVZ

Zalar je še pojasnil, da so po starem stečajnem zakonu stečajni upravitelji prejemali akontacije in potem seveda še končna izplačila. Zato je prišlo do spremembe zakona, ki je akontacijo odpravil. Ta ukrep odprave akontacij je smiseln, ker pomeni, da stečajni oz. likvidacijski upravitelj dejansko dobi izplačilo samo v primeru, ko neko delo tudi konkretno opravi. Znano pa je, da so ta izplačila najvišja v fazi, ko se izdela t. i. otvoritveno poročilo, in na ministrstvu za pravosodje so postali pozorni na anomalijo, ko je Ajpes objavil primer izplačila v stečaju IUV, kjer je šlo za 190.000 evrov tega izplačila. Ta pravilnik, ki še vedno določa izplačila, je bil sprejet s strani prejšnjega ministra tik pred iztekom mandata prejšnje vlade in ni določal teh zgornjih omejitev.

"Ministrstvo za pravosodje na žalost ni bilo opozorjeno niti s strani stečajnih upraviteljev niti s strani sodišč, ki odločajo o teh izplačilih v konkretnih primerih, da gre tu tudi za primere nesporazmerno visokih zneskov," je dodal. Glede odziva stečajnih upraviteljev Zalar pričakuje, da tej odločitvi "ne bodo ravno zaploskali", ji bo pa po njegovem javnost.

Glede nagrade v primeru IUV je Zalar izrazil upanje, "da bodo vsi tisti, ki imajo pravni interes, vložili pritožbo zoper sklep sodišča o odmeri nagrade in bo tako morda odprta možnost presoje, ali je možno tudi glede na veljavno zakonodajo šteti, da gre za odločitev, ki je v skladu z obligacijskim zakonikom. Vedeti je treba, da se vsa ta izplačila izvršujejo na podlagi podzakonskega akta, sodišča pa po naši ustavi niso vezana na podzakonske akte, ampak samo na zakon."

Olajšanje postopkov

Premier Borut Pahor pa je dodal, da je bila novela tega zakona predlagana zaradi več podobnih primerov, ne samo zaradi primera IUV. "To je zelo zahteven zakon, ko bo dopolnjen skupaj s pravilnikom, potem bomo rešili enega od velikih problemov, ki je pravzaprav bremena za stečaje v podjetjih nepravično in neupravičeno prenašal na ramena zaposlenih," je dejal.

Vlada sicer želi s spremembo omenjenega zakona olajšati dokazno breme upnika pri dokazovanju pogojev za začetek stečaja, zlasti delavcem oziroma Jamstvenega in preživninskega sklada RS, ki predlaga začetek stečajnega postopka. Z novelo želi vlada tudi zagotoviti ustrezen nadzor nad dolžnikom pred začetkom postopka zaradi insolventnosti, če ta predlaga odložitev odločitve o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka.

Zaradi tega se kot dodatni pogoj za odložitev odločanja določa pravočasno plačevanje minimalnih plač in s tem povezanih davkov in prispevkov. Dokler nad delodajalcem ni začeti stečajni postopek, delavci namreč ne morejo uveljavljati pravic po zakonu o javnem jamstvenem in preživninskem skladu (plačilo neizplačanih minimalnih plač iz sredstev sklada). 

V ZSSS zgroženi nad visoko nagrado

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so poudarili, da so jih delavci seznanili z nagrado v višini 190 tisoč evrov stečajnemu upravitelju za pripravo otvoritvenega poročila. V sindikatu podpirajo spremembe zakona, vendar hkrati poudarjajo sledeče: "Samo maksimiziranje nagrade za upravitelje ne zadošča, temveč je potrebno preizkusiti in seveda ustrezno korigirati tudi razpone v osnovah za izračun posamezne nagrade, kakor tudi predvideno višino nagrade kot to določata sedaj 5. in 6. člen Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih, zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen."

Poudarjajo še, da se v okviru stečajnih postopkov pojavljajo privilegirani upniki, predvsem banke. "Ne malo stečajev se je zaključilo tako, da so banke, ki so svoje kredite zavarovale s stvarnimi jamstvi, ob uvedbi stečaja enostavno pobrale edino vredno premoženje v obliki nepremičnin, ostali upniki, vključno z delavci pa so ostali brez vsega," so še poudarili.