Dudenhöffer je spregovoril za borzno izdajo nemškega Focusa. Ocenil je, da"krize ne bodo preživela vsa podjetja". Avtomobilska industrija sicer ocenjuje, da bi se lahko zaradi koronakrize skrčila za okoli 18 odstotkov. "Situacija bo za evropsko avtomobilsko industrijo težka, saj takšne krize najbrž nismo videli vse od leta 1929. Vsekakor je jasno, da bomo v prihodnjih letih izvozili manj avtomobilov, kar pomeni, da bomo potrebovali manj proizvodnih kapacitet, zagotovo pa to pomeni tudi manj delovnih mest," meni strokovnjak.
Nekateri so prve pozitivne znake za okrevanje avtomobilske industrije videli v številkah s Kitajske, ki kažejo na to, da po koncu koronavirusanih ukrepov prodaja avtomobilov cveti - in to celo v najhuje prizadetem Vuhanu. A strokovnjak meni, da kitajske številke ne morejo biti merilo za Evropo - iz preprostega razloga - gre namreč za dve različni situaciji, novi koronavirus pa še zdaleč ni edina težava evropske avtomobilske industrije: "Na Kitajskem imate 100 avtomobilov na 1000 prebivalcev. To je rastoči trg. V Nemčiji je na 1000 prebivalcev 570 avtomobilov, v ZDA celo 850. Trg je prenasičen, še najbolj živahen pa je trg preprodaje starih vozil. Poleg tega je Kitajska vmes posegla tudi z ukrepi, ki so izboljšali prodajo."
Delno rešitev vidi v državni pomoči tudi v tem delu sveta. "Treba je povečati potrošnjo, lahko bi denimo pri produktu, ki stane več kot 10.000 evrov, odpisali davek," meni strokovnjak, ki ga skrbi, da se bo svet ujel v kremplje recesije. "Ljudje že zaslužijo manj, vse bolj jih je strah prihodnosti, vse bolj se oklepajo denarja. Potrebujemo način, da presekamo s situacijo. Trenutno je veliko idej o investicijah v infrastrukturo - od 5G do prometne infrastrukture, ampak to so rešitve, ki se slišijo dobro v teoriji, v praksi pa njihov učinek pride z zamikom."
Koronakriza je pod vprašaj v določeni meri postavila tudi prehod na zelena vozila, meni strokovnjak, ki pravi, da so zaradi pocenitve klasičnih energentov ta vozila trenutno za kupce še manj privlačna - še posebej ob manj prihodkih. Z vidika same industrije sicer to ni toliko ključno vprašanje, priznava. Za proizvajalce je ključno, da ljudje kupujejo vozila. Kakršna koli že, samo da so nova.
"Mislim, da čez pet let avtomobilska proizvodna veriga ne bo takšna, kot je danes," je še jasen strokovnjak, ki meni, da bomo priča združitvam nekaterih avtomobilskih podjetij.
Spremembe, "drugačne čase", pa napoveduje tudi za dobavitelje. "Zanje je nevarnost še večja. Dolgoročno bodo motorje na notranje izgorevanje zamenjale druge rešitve, pri čemer veliko največjih dobaviteljev proizvaja prav te komponente. Istočasno imamo na trgu pojav manjših igralcev, ki proizvajajo pomembne dele za na primer električna vozila. Klasični dobavitelji torej izgubljajo, tudi na račun modernizacije samih vozil, ne le prehoda na električna vozila. Danes kontrolni sistem vozila sestavlja okoli 100 komponent. Tesla je na drugi strani sama izdelala in sprogramirala centralni čip. To je revolucija, pomeni pa drugačno vlogo klasičnih dobaviteljev." Tehnološki koncerni bodo tako po njegovem mnenju kot zmagovalci izšli tudi iz koronakrize.
KOMENTARJI (223)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.