S to oceno se sicer strinja več bankirjev, ki delujejo na švicarskem bančnem trgu. Švicarska banka UBS je denimo ta mesec napovedala, da bo v okviru načrta varčevanja, ki predvideva prihranek v višini okoli dve milijardi švicarskih frankov (1,76 milijarde evrov) letno do leta 2013, ukinila 3500 delovnih mest.
Da namerava s ciljem krčenja stroškov ukiniti 2000 delovnih mest, je že julija napovedala tudi švicarska banka Credit Suisse.
Prvi mož banke Neue Helvetische Bank Thomas Matter pa je opozoril, da so v Švici sicer najbolj ogrožene podružnice francoskih in italijanskih bank.
'Banke morajo nadoknaditi zamujeno'
Kot je ob omenjenih ugotovitvah dejal strokovnjak za bančni sektor inštituta za ekonomska raziskovanja BAK Claudio Segovia, banke v Švici niso dovolj produktivne. Ob tem je izpostavil, da ustvarijo le 250.000 švicarskih frankov (217.322 evrov) dodane vrednosti na zaposlenega, medtem ko dodana vrednost na zaposlenega v zavarovalniškem sektorju znaša 350.000 frankov (304.251 evrov). "Banke morajo nadoknaditi zamujeno v zadnjih desetih letih," je menil Segovia.
Švicarski bančni sektor je doslej dobiček ustvarjal na račun ugodnosti švicarskega finančnega tržišča in strogega varovanja podatkov komitentov, kar je bilo za tujce zelo privlačno, piše Sonntagszeitung. "Ta zgodba pa je zdaj minila," dodaja.
Švica je namreč podpisala sporazuma z Nemčijo in Veliko Britanijo, na podlagi katerih je mogoče obdavčiti tudi denar, položen na švicarske bančne račune. Oba sporazuma, ki sicer ščitita identiteto komitentov, za švicarske banke predstavljata velik strošek – ocenjen je na 500 milijonov švicarskih frankov (424,13 milijona evrov).
Zaradi sporazumov je tuji kapital že začel zapuščati Švico. Letos ga je glede na leto 2007 manj za polovico.
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.