Ogorčeni delavci: 'Zakon ni sprejemljiv niti v najmanjših delih'

Po njihovem mnenju "takšen zakon ni sprejemljiv niti v najmanjših delih". Zato na predlagano niso podali pripomb: "Menimo, da bi z dajanjem pripomb ali predlogov poslali sporočilo, da smo pripravljeni na kompromisne rešitve, kar pa ne drži. Interventni zakon v predlagani obliki je namreč neskladen s pravnimi in socialnimi načeli, ki so temelj pravičnega prehoda, ter vzbuja resne pomisleke tako glede spoštovanja zakonskih dolžnosti in interesov zaposlenih kot tudi prebivalcev Šaleške doline."

Po njihovi oceni gre pri predlaganem zakonu predvsem za reševanje družbe HSE in zaščito njenih poslovnih interesov. Medtem ko predlog ne daje odgovorov na ključno vprašanje, ki zadeva dolgoročno prihodnost Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje ter njihove zaposlene. "Ne omenja se niti z eno samo besedo, kaj se bo zgodilo s TEŠ in premogovnikom, ko TEŠ preneha delovati kot gospodarska javna služba. Ta manko v predlogu zakona potrjuje naše pomisleke, da predlog zakona skriva ozadje, v katerem se kujejo načrti za morebitno privatizacijo oziroma razprodajo dela slovenske energetske infrastrukture."

Pristojnemu ministru očitajo, da z uporabo izrazov, kot je "stečaj", predvsem psihološko straši javnost in ustvarja občutek panike. "Resnica je, da bi TEŠ lahko nadaljeval z obratovanjem tudi v primeru stečaja, kar pomeni, da prebivalci in gospodarstvo Šaleške doline ne bi ostali brez ogrevanja. Poleg tega so v TEŠ na voljo tudi plinske turbine, ki lahko zagotavljajo toplotno energijo, pri čemer cene plina na evropskih borzah trenutno strmo padajo."

V sindikatu so tako prepričani, da ob pregledu celotne situacije postane jasno, da ne gre za reševanje ogrevanja v Šaleški dolini, temveč za reševanje HSE. "To je očitno še posebej pomembno v kontekstu potencialnega najemanja novih kreditov za nove projekte. Predvidevamo, da bi izločitev TEŠ in PV iz skupine HSE povečala kreditno sposobnost HSE, kar je verjetno ključni razlog za izključitev."

Pristojnim očitajo zavajanje javnosti: "Jasno je, da TEŠ v resnici ne bo deležen nobenih novih investicij za dejansko preobrazbo v toplarno. To pomeni, da bo TEŠ še naprej deloval kot termoelektrarna, vendar se bo s pomočjo zakonske manipulacije prikazoval kot nekaj, kar v resnici ni."

In poudarjajo, da zaradi sprejemanja interventnega zakona obstaja še dodaten razlog za zaskrbljenost glede državnega poroštva za posojila. "Po neuradnih informacijah naj bi Evropska investicijska banka že napovedala unovčitev državne garancije za 440 milijonov evrov posojila, ki ga je TEŠ prejel za gradnjo blok 6 v TEŠ, pri čemer naj bi dolg še vedno znašal okoli 270 milijonov evrov. EIB naj bi zdaj zahtevala unovčitev tega poroštva, kar pa HSE uradno zanika. Kot navaja HSE, so kljub temu pogovori z EIB v zvezi s korporativnimi spremembami še vedno v teku, kar potrjuje, da obstajajo pomembna neskladja in negotovosti v kreditni pogodbi zaradi izločitve termo divizije iz HSE. To vzbuja resno vprašanje o smiselnosti in varnosti tovrstnega zakona."

Izpostavljajo tudi, da interventni zakon v predlaganem 23. členu celo predvideva omejevanje prejemkov zaposlenih, kar je z vidika socialnega dialoga povsem nesprejemljivo in predstavlja nevaren precedens z vidika pravic delavcev. 

In kaj predlagajo? "HSE naj še letos pripoji vse svoje odvisne družbe k matični družbi. Tako bi ostala zgolj ena pravna oseba – ena družba. To ni nič novega, skupina HSE že zdaj deluje kot ena entiteta, le pod množico odvečnih pravnih oseb in z dvakrat več direktorji, kot jih dejansko potrebujejo. S tem bi takoj odpravili potrebo po interventnem zakonu ter hkrati zaščitili TEŠ in premogovnik pred "morebitnim stečajem", pri tem pa bi bila družba HSE v celoti učinkovitejša z manj birokratskimi in finančnimi bremeni."

Ob tem pa pozivajo k sprejetju zakona o zapiranju Premogovnika Velenje in zakona o prestrukturiranju regije Saša. Ter k takojšnjemu umiku predloga interventnega zakona.

Kritiko so danes ponovili tudi v GZS. "Interventni zakon vsebinsko ni dovolj premišljen, zato tudi ni zrel za sprejem. Manjkajo tako strokovne podlage za zagotavljanje zanesljivosti elektroenergetskega sistema kot tudi ustrezni nadomestni viri," navajajo mnenje generalne direktorice GZS Vesne Nahtigal. 

GZS je v dopisu, poslanem ministru za okolje, podnebje in energijo v okviru javne razprave, opozorila, da bi lahko predlog zakona v trenutni obliki ogrozil konkurenčnost podjetij in dolgoročno destabiliziral regijo. Zato je pozvala k podaljšanju roka za javno obravnavo ter k pripravi nujnih študij o zanesljivosti oskrbe z energijo, so še znova poudarili.

Kaj pravi interventni zakon?

Z interventnim zakonom bi režim delovanja elektrarne spremenili v luči vse bolj nerentabilne proizvodnje elektrike v termo diviziji Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), ki jo sestavljata TEŠ in Premogovnik Velenje, in nezmožnosti nadaljnjega pokrivanja teh izgub.

TEŠ bi bil do zagotovitve nadomestnega vira za zagotavljanje daljinske toplote po novem namenjen ogrevanju za prebivalstvo in podjetja v Šaleški dolini. Režim, ki bi ga TEŠ zunaj skupine HSE opravljal kot javno gospodarsko službo, je predviden do konca leta 2029, za pokrivanje izgub pri tem početju je načrtovano za skupno 833 milijonov evrov državnega nadomestila.

TEŠ bi deloval na svojem tehničnem minimumu obratovalne moči, kar presega obratovalno moč, potrebno za zagotavljanje ustrezne količine toplote regiji, zato bo kot stranski produkt proizvajal tudi elektriko. To bi lahko prodajal na trgu.

Predvidene so tudi obveznosti za obe občini in distributerja toplote (trenutno je to Komunalno podjetje Velenje), in sicer bi morali ti med drugim zagotoviti nove proizvodne vire, ki bodo skupaj z vsemi drugimi razpoložljivimi nepremogovnimi viri zagotovili zanesljivo in varno oskrbo odjemalcev v obeh občinah s toploto brez blokov 5 in 6 v TEŠ-u do konca leta 2029.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je zakonski osnutek v javno obravnavo dalo 18. oktobra, kar pomeni, da so imeli zainteresirani za svoje pripombe in predloge le pet delovnih dni. Na ta račun je bilo v javnosti slišati kar nekaj kritik. Se pa po drugi strani s sprejemom zakona mudi, saj naj bi novi režim obratovanja TEŠ-a veljal s 1. januarjem 2025.

Največ nasprotovanja predlaganim rešitvam je v lokalni skupnosti in med predstavniki zaposlenih v termo diviziji HSE. Tako velenjska občina kot sindikata v Premogovniku Velenje in TEŠ-u sta prepričana, da zakonske rešitve ne prinašajo pravičnega prehoda za zaposlene ter pravičnega socialnega, družbenega in gospodarskega prehoda Savinjsko-šaleške regije. Opozarjajo tudi na posledice za slovenski elektroenergetski sistem in oskrbo z elektriko ob izpadu proizvodnje elektrike iz Teša. V sindikatu Premogovnika žugajo celo z zaostritvijo sindikalnih aktivnosti.

Mestno občino Velenje medtem motijo tudi predvidene (investicijske) obveznosti zanje in za Občino Šoštanj, ne da bi bile ob tem sprejete rešitve za pravičen prehod regije po koncu energetske rabe premoga. Tako zahtevajo, da se hkrati s sprejemom interventnega zakona, če je ta res nujno potreben, sprejmeta tudi zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in zakon o prestrukturiranju Savinjsko-šaleške regije.

V Šaleški dolini so ob ukrepih za postopno ugašanje TEŠ-a oblikovali tudi Slovensko društvo za ohranitev šaleške energetike, ki mu predseduje Branko Sevčnikar, katerega delo v vlogi sindikalista sega v obdobje izvajanja projekta šestega bloka Teša, ki v javnosti velja za primer neustrezno in neučinkovito vodene investicije. Zaradi nje poteka tudi sodni postopek proti tedanjemu direktorju Teša Urošu Rotniku.

Še bolj ostri kot v lokalni skupnosti so medtem v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). V predlaganih rešitvah vidijo veliko tveganje za državljane in gospodarstvo ter jih ocenjujejo kot nesprejemljive. Ker po njihovih navedbah manjkajo strokovne podlage za zagotavljanje zanesljivosti elektroenergetskega sistema ter ustrezni nadomestni viri, so opozorili, da bi lahko predlog zakona v trenutni obliki ogrozil konkurenčnost podjetij in dolgoročno destabiliziral Savinjsko-šaleško regijo. Pozivajo k temeljiti javni razpravi o rešitvah za šaleško energetiko.