'Slovenija je od pridružitve OECD dosegla izreden gospodarski in socialni napredek'

Na Brdu pri Kranju obeležujejo deseto obletnico pridružitve Slovenije Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Na videokonferenci je udeležence uvodoma nagovoril generalni sekretar OECD Jose Angel Gurria. Pozdravil je napredek Slovenije, pri čemer je med drugim izpostavil visoko rast BDP in več kot prepolovljeno stopnjo brezposelnosti. Strinjal se je z zunanjim ministrom Anžetom Logarjem, da je bilo okrevanje po svetovni finančni krizi posledica uspešnih strukturnih reform. Opozoril pa je, da mora Slovenija z reformami nadaljevati. "Za majhno, odprto gospodarstvo, kot je Slovenija, je ključno, da nenehno izvaja reforme," je poudaril.

Napredek na številnih področjih je po njegovih besedah tudi posledica sodelovanja z OECD, pri čemer ga veseli, da jim je Slovenija zaupala. "Zavedati pa se moramo, da imamo koristi od partnerstva vsi. Tudi OECD se uči od Slovenije, ki je na mnogih inovativnih področjih med vodilnimi državami," je poudaril.

Pri tem je med drugim izpostavil dosežke Slovenije na področju promocije razvoja veščin, kjer je po njegovih besedah zvišala standarde. Zelo uspešna je med drugim tudi na področju digitalizacije, pri čemer izstopa tehnologija veriženja podatkovnih blokov.

Gurria je prepričan, da bo Slovenija enako uspešno naslovila tudi krizo zaradi pandemije covida-19. "Ključno je, da tudi tokrat sodelujemo in sprejemamo prave ukrepe. Prepričan sem, da bo Slovenija tudi iz te krize izšla močnejša," je še dejal.

Logar: V tehnološko hitro razvijajočem se svetu se mora tudi Slovenija odzivati hitro in učinkovito

Slovenija z včlanitvijo v OECD ni le dosegla cilja, temveč je dobila priložnost za doseganje novih razvojnih uspehov, je na dogodku ob obeležitvi desete obletnice članstva dejal Logar. Slovenija je po njegovih besedah pred desetletjem dosegla včlanitev v OECD, ki pa ni cilj, temveč pot. "Cilj je, da ti članska izkaznica omogoča vstop v sodobno knjižnico najboljših praks in da si dejaven uresničevalec teh praks," je dodal. Poudaril je, da je Slovenija članstvo v organizaciji dobila z znanjem, naloga vsakokratne vlade pa je uveljavljanje tega znanja. "Trenutna vlada se tega zelo dobro zaveda," je dejal.

Desetletnica članstva je po Logarjevih besedah tudi priložnost za pogled nazaj. Povprečna starost se je v tem obdobju zvišala za približno dve leti, povprečna plača pa za vsega 160 evrov, je dejal. "Če bi se na tej poti vedno odločali politično modro, bi se morala plača verjetno povečati precej bolj," je izpostavil.

V tehnološko hitro razvijajočem se svetu se mora po njegovih besedah tudi Slovenija odzivati hitro in učinkovito. Dva od slovenskih primerov dobrih praks sta tehnologija veriženja podatkovnih blokov in umetna inteligenca, je poudaril.

Spomnil je, da je Slovenija v OECD vstopila v času svetovne finančne krize. Pri reformah, ki jih je za izhod iz nje začela sprejemati leta 2012, je upoštevala tudi priporočila OECD, za kar se je organizaciji danes posebej zahvalil. Poudaril je, da bodo tudi za izhod iz trenutne krize zaradi pandemije novega koronavirusa potrebni politično odgovorni ukrepi, česar se vlada po njegovih besedah zaveda in tudi dela v tej smeri. "Z včlanitvijo v OECD smo izpolnili ambicije, a obenem postali še bolj ambiciozni," je dodal.

Gospodarstvo Slovenije je močno prizadela kriza zaradi pandemije koronavirusa

Pandemija novega koronavirusa je slovensko gospodarstvo močno prizadela, so pri OECD zapisali v poročilu. Oživljanje dejavnosti poteka negotovo, upad proizvodnje iz prve polovice leta pa se lahko ponovi, če se bodo pojavili novi večji izbruhi.

Minister za finance Andrej Šircelj je poudaril, da je Slovenija na krizo hitro, učinkovito in pravilno reagirala, kar priznava tudi OECD. Po njegovih besedah imamo danes program, da preprečimo morebiten naslednji val epidemije. "Če pa bi se ne glede na to virus ponovno razširil, imamo zaloge in načrt za obvladovanje in ublažitev nastale situacije," je zagotovil.

Slovensko gospodarstvo bo po ocenah OECD verjetno potrebovalo nadaljnjo podporo. Prehod v močno okrevanje je namreč še naprej negotov in ga bo morda treba podpreti, da bi se izognili poslabšanju dolgoročne gospodarske rasti. Tudi Šircelj je izpostavil, da potrebe po fiskalnih spodbudah ostajajo kljub preklicu epidemije. "Epidemija bo dokončno premagana, ko bomo imeli zdravilo oz. cepivo, do takrat bodo pri okrevanju gospodarstva obstajale negotovosti. Dosedanje delovanje pa me navdaja z optimizmom. Finančni sistem je stabilen, banke so likvidne, ljudem so zagotovljeni dohodki, ugodno stanje pa potrjujejo tudi bonitetne ocene," je dejal.

OECD v poročilu opozarja tudi na ogroženost dolgoročne fiskalne vzdržnosti zaradi porabe, povezane s staranjem. Delež starejših prebivalcev namreč narašča, zato naraščajo tudi stroški pokojnin in drugi s staranjem povezani izdatki. OECD predvideva, da bodo do leta 2055 ti odhodki narasli bolj kot v večini drugih evropskih držav, zato opozarja, da se mora pokojninski sistem pripraviti na staranje prebivalstva. Predvideva se, da se bo primanjkljaj v javnem pokojninskem sistemu potrojil; da bi pokrili sistemsko vrzel v financiranju bi se morali že zdaj veliki medgeneracijski transferji še povečati, so izpostavili. Vzdržnost bi po njihovih navedbah med drugim okrepila poznejše upokojevanje in bolj razvit drugi pokojninski steber.

Na trgu dela so med večjimi izzivi nizka stopnja zaposlenosti starejših delavcev, predčasno upokojevanje, še vedno veliko število težko zaposljivih oseb in skromna geografska mobilnost delavcev. V OECD so opozorili tudi na majhne razlike v plačah, do katerih je privedel postopek njihovega določanja.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je izpostavil, da ima staranje prebivalstva velik vpliv na oblikovanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Na ministrstvu se po njegovih besedah zavedajo pomena daljšanja delovnega življenja zaposlenih, opremljenih z veščinami in znanji digitalne tehnologije. Kot je dejal, se projekti, ki ta problem naslavljajo, že izvajajo.

OECD je opozoril tudi na sistem zdravstvenega varstva v Sloveniji. Strukturne težave v sektorju povzročajo skrbi zaradi stroškov, kakovosti in varnosti, so izpostavili v organizaciji. Obstoječi cenovni instrumenti v zdravstvenem sektorju so po njihovih navedbah pri razporejanju skromnih sredstev neučinkoviti. "Lahko se samo strinjamo z ugotovitvami poročila, da so tudi pri nas potrebne vsebinske in organizacijske spremembe, ki bodo prispevale k večji učinkovitosti zdravstvenega sistema," je poročilo komentiral minister za zdravje Tomaž Gantar.

Kot eno ključnih nalog, katere cilj bo zagotavljanje finančno vzdržnega, stabilnega in na krizna obdobja odpornega sistema financiranja zdravstva, je Gantar izpostavil diverzifikacijo finančnih virov preko kombinacije sredstev iz prispevkov, zasebnih sredstev in sredstev iz proračuna. Med izzivi na področju zdravstva je izpostavil tudi pomanjkanje kadrov na primarni ravni. Kot je pojasnil, je trenutno na primarni ravni zaposlena dobra petina zdravnikov, kar predstavlja veliko obremenitev družinskih oz. splošnih zdravnikov.

Med ukrepi, s katerimi bi rešili problematiko, so po Gantarjevih besedah dodatne zaposlitve zdravnikov družinske medicine, poleg tega pa tudi razbremenitev zdravnikov administrativnega dela, spoštovanje standardov dela in bolj stimulativen način financiranja primarne ravni kot tudi nagrajevanje dela družinskih zdravnikov.

Velik izziv je tudi področje dolgotrajne oskrbe. Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki vključuje ugotovitve in rešitve iz izvedenih pilotnih projektov ter predlogov OECD, je pripravljen in bo konec avgusta posredovan najprej v koalicijsko usklajevanje in nato tudi v javno razpravo, je napovedal. "Predlagana ureditev predvideva več sredstev iz javnih virov in večjo enakost pri dostopnosti do pravic. Zakon daje tudi velik poudarek skupnostni oskrbi pred institucionalno in zagotavljanju pogojev, da upravičenci do storitev dolgotrajne oskrbe ostajajo čim dlje v domačem okolju, kjer bodo deležni celovite integrirane oskrbe," je opisal.

Med prednostnimi nalogami področja zdravstva, ki bodo deloma naslovile tudi priporočila OECD, so še sprejetje ukrepov za skrajševanje čakalnih vrst, sprememba zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, sprejem novega zakona o nalezljivih boleznih, ki je pripravljen za javno razpravo, uvedba sprememb v sistemu plač javnega sektorja na področju zdravstva in ustanovitev agencije za vrednotenje zdravstvenih tehnologij.

Z generalnim sekretarjem OECD je govoril tudi premier Janez Janša, ki je med drugim dejal, da se zaveda demografskega izziva za Slovenijo. V kratkem bosta ustanovljena demografski sklad in urad za demografijo, ki naj bi pripomogla k izboljšanju demografske situacije, družinske politike in prispevala tudi k izobraževanju mladih, so sporočili iz kabineta predsednika vlade. 

Predsednik vlade se je dotaknil tudi priprav na slovensko predsedovanje Svetu EU v drugi polovici naslednjega leta in kot eni ključnih prioritet slednjega omenil umetno inteligenco in digitalizacijo. Obe prioriteti bosta igrali pomembno vlogo tudi v delovanju Slovenije znotraj OECD.