OECD za Slovenijo rahlo izboljšal letošnjo napoved, poslabšal pričakovanja za leto 2021

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je namreč junija, v luči negativnih učinkov pandemije covida-19, Sloveniji za letos napovedal 7,8-odstotni padec gospodarske dejavnosti, v prihodnjem letu pa je poleti pričakoval 4,5-odstotno okrevanje. Organizacija s sedežem v Parizu je prvič postregla tudi z napovedjo za leto 2022. Takrat pričakuje 3,5-odstotno krepitev slovenskega gospodarstva.

Za prihodnje leto so napovedi OECD slabše od vseh do zdaj izraženih pričakovanj domačih in mednarodnih ustanov, saj upoštevajo že tudi najnovejše zaostrene epidemiološke razmere v državi, ki so privedle do vnovičnega zapiranja javnega življenja in so prekinile močno okrevanje gospodarske dejavnosti v tretjem četrtletju. O odboju slovenskega gospodarstva v poletnem trimesečju so v ponedeljek pričali tudi najnovejši podatki statističnega urada.

OECD spominja, da so se okužbe z novim koronavirusom začele vnovič hitreje širiti s septembrom, vlada pa je postopno odgovorila z novimi strožjimi omejitvami in novembra tudi z vnovičnim delnim zaprtjem javnega življenja. Strokovnjaki organizacije sicer ocenjujejo, da podatki za tretje četrtletje kažejo na odpornost in dober finančen položaj velikega dela slovenskega gospodarstva, tako podjetij kot gospodinjstev, katerih razpoložljivi dohodek se je znižal le malo.

A zadnje omejitve so spet prizadele dele gospodarstva, še posebej v storitvenem sektorju, zato se je gospodarska dejavnost vnovič upočasnila, predvideno nadaljevanje občasnih večjih izbruhov okužb pa naj bi zaviralo tudi okrevanje v prihodnjem letu.

OECD ugotavlja, da bodo učinki pandemije covida-19 na gospodarsko dejavnost negativno vplivali še vsaj do sredine leta 2021. Ob tem našteva dosedanje obsežno ukrepanje države prek protikriznih paketov, po prepričanju analitikov organizacije pa bodo tudi še naprej potrebni ciljani ukrepi za blaženje posledic posameznih valov širjenja okužb z novim koronavirusom in preprečitev dolgoročnih posledic za gospodarstvo.

Povečana državna poraba bo po ocenah OECD pomagala podpirati okrevanje vse do konca leta 2021, sčasoma pa naj bi se ob dostopnosti cepiva in predvideni normalizaciji razmer krepilo tudi zaupanje v gospodarstvu. K okrevanju naj bi pripomogel tudi začetek izvajanja načrta za okrevanje EU po koronski krizi.

Glede okrevanja v letu 2021 je sicer po navedbah OECD še vedno precej negotovosti, vse pa je odvisno od razvoja zdravstvene krize in tudi dogajanja v mednarodnem okolju, predvsem od hitrosti okrevanja v EU, ter hitre dostopnosti cepiva proti covidu-19 in učinkovite kampanje cepljenja.

OECD meni, da bodo določeni sektorji gospodarstva, ki jih je kriza najbolj prizadela, državno podporo potrebovali daljše obdobje, poleg obstoječih ukrepov za blaženje posledic krize na trgu dela pa strokovnjaki organizacije pozivajo tudi k okrepitvi ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Vnovič izpostavljajo tudi potrebo po izboljšanju upravljanja z državnim premoženjem in ukrepom za zmanjšanje pritiska staranja prebivalstva na javne finance.