OECD: Svet bo plačal drago ceno zaradi ruske invazije na Ukrajino

OECD s sedežem v Parizu, ki predstavlja 38 najbolj razvitih držav, je zadnja v nizu ustanov, ki so znižale napoved svetovne gospodarske rasti.

Na drugi strani je organizacija podvojila napovedano inflacijo v državah članicah OECD. Ta bo znašala 8,5 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1988.

"Svet bo plačal drago ceno zaradi ruske invazije na Ukrajino," je zapisal glavni ekonomist pri OECD Laurence Boone in dodal, da se pred našimi očmi odvija humanitarna kriza. 

Razsežnosti nižje gospodarske rasti in višje inflacije so po njegovih besedah odvisne od razvoja vojne, a je že sedaj jasno, da bodo najbolj prizadeti najrevnejši. "Cena vojne je zelo visoka in morali si jo bomo razdeliti," je poudaril.

Pred izbruhom vojne so bile gospodarske napovedi veliko bolj ugodne. Gospodarska rast in inflacija naj bi se po uničujoči pandemiji covida-19 počasi vrnili v normalne tirnice. "A vojna in zaprtje nekaterih večjih mest na Kitajskem zaradi protikoronskih ukrepov sta povzročila nov šok," so izpostavili v organizaciji. 

OECD bi moral sicer najnovejšo napoved objaviti marca, a so poročilo zamaknili zaradi negotovosti, povezanih z vojno v Ukrajini. Marca so sicer ocenjevali, da bi lahko vojna od napovedane gospodarske rasti odškrnila več kot odstotno točko.

Svetovna banka je medtem napoved svetovne gospodarske rasti v torek znižala s 4,1 na 2,9 odstotka, Mednarodni denarni sklad pa je že aprila svojo napoved znižal za skoraj eno odstotno točko na 3,6 odstotka.

OECD je napoved gospodarske rasti za ZDA znižal z 3,7 na 2,5 odstotka, Kitajski pa s 5,1 na 4,4 odstotka. Bruto domači proizvod območja z evrom naj bi se okrepil za 2,6 odstotka, ne za 4,3 odstotka, kot so napovedovali decembra. Velika Britanija naj bi zabeležila 3,6-odstotno gospodarsko rast in ne 4,7-odstotno. 

OECD Sloveniji za letos napoveduje 4,6-odstotno gospodarsko rast

OECD je zmanjšala tudi napoved gospodarske rasti za Slovenijo. Za letos nam napoveduje 4,6-odstotno rast, za prihodnje leto pa 2,5-odstotno. Decembra je napovedovala 5,4- oz. 3,2-odstotno rast. Glavni motor rasti bo zasebna poraba, navaja organizacija. Brezposelnost bo še naprej na rekordno nizki ravni, kar bo stopnjevalo pritisk na plače.

Skupaj z visokimi in še naprej rastočimi cenami goriv in hrane se bo zviševala tudi inflacija. Kot veliko tveganje v organizaciji izpostavljajo, da bi rast plač vodila v inflacijsko spiralo.

Fiskalna politika Slovenije se bo po pričakovanjih OECD letos nekoliko zaostrila. Za najbolj prizadeta gospodinjstva bodo v luči visokih cen električne energije uvedeni različni ukrepi in subvencije. Dodatno podporo gospodinjstvom bi morala država financirati z zmanjšanjem javne porabe, saj Slovenija s trenutno fiskalno politiko tvega podaljšanje inflacijskih pritiskov, izpostavlja organizacija.

Nadalje bi po oceni OECD pomanjkanje delovne sile in gospodarsko rast lahko naslovili z gospodarski rasti bolj naklonjenim davčnim sistemom in razbremenitvijo plač, na drugi strani bi se več sredstev v proračun steklo zaradi višje potrošnje in davka na nepremičnine.

OECD predvideva, da bo gonilo gospodarske rasti domače povpraševanje, ki se bo okrepilo za devet odstotkov. Zasebna poraba bo letos zrasla za 10,5 odstotka, državna za 2,2 odstotka. Bruto naložbe v osnovna sredstva se bodo po napovedi organizacije okrepile za 11,8 odstotka.

Izvoz blaga in storitev se bo po napovedi OECD okrepil za 5,4 odstotka, uvoz pa za 10,5 odstotka.