OECD predlaga plače, vezane na produktivnost

Pokojninska reforma, ki jo je sprejel DZ, a bo v juniju morala prestati še referendum, je kritični korak k zagotavljanju dolgoročne vzdržnosti slovenskih javnih financ, v najnovejši gospodarski napovedi ugotavlja Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Poziva tudi k reformam trga dela.

V danes objavljenem povzetku gospodarskih napovedi za Slovenijo OECD ugotavlja, da okrevanje še naprej temelji na zunanjem povpraševanju in polnjenju zalog. Za letošnje leto organizacija Sloveniji sicer napoveduje 1,8-odstotno gospodarsko rast, v letu 2012 pa bo ta na letni ravni 2,6-odstotna.

OECD je s tem nekoliko znižal napoved iz novembra lani, ko je ocenil, da bo rast slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP) letos dvoodstotna. Za 2012 je novembra OECD predvideval 2,8-odstotno rast.

"Rast se bo postopoma okrepila, saj se krepijo zasebne investicije in potrošnja," sicer ugotavlja organizacija, ki se ji je Slovenija priključila julija lani. Stopnja brezposelnosti bo vrh dosegla do sredine letošnjega leta in bo letos po anketi 7,7-odstotna, leta 2012 pa bo upadla na 7,5 odstotka, potem ko je bila lani 7,2-odstotna.

Izvoz naj bi se po lanski 7,8-odstotni rasti letos okrepil za 5,6 odstotka, v letu 2012 pa za 6,8 odstotka. Uvoz se bo letos okrepil za 5,3, v letu 2012 pa za 6,3 odstotka, napoveduje OECD.

Inflacijski pritiski, ki jih podpihuje rast globalnih cen hrane in energentov, se bodo izčrpali, ob tem še napoveduje OECD. V prihodnje jih bo brzdala počasnejša gospodarska rast.

Javne finance so bile lani v skladu z začrtano potjo konsolidacije, ugotavlja OECD in izpostavlja ključen pomen pokojninske reforme. "Z namenom krepitve konkurenčnosti bi morale biti sprejete reforme za krepitev fleksibilnosti trga dela in za vezavo rasti plač na delovno produktivnost na srednji rok," so še zapisali.

Türk opozoril na problem nepripravljenosti ljudi na reforme

Predsednik Türk se je dotaknil tudi problema visokošolskega izobraževanja, ki bi moralo biti po njegovem mnenju bolj tehnološko usmerjeno, pri čemer je posebej izpostavil informacijske tehnologije. Predstavil je tudi prizadevanja slovenske vlade, da bi s pomočjo centrov odličnosti povezala raziskovalno sfero z gospodarstvom.

Predsednik se je dotaknil tudi problematike širitve prekarnih zaposlitev med mladimi. Omenil je številne debate o konceptu t. i. prožne varnosti in spomnil, da se vsi strinjajo, da bomo v prihodnosti potrebovali drugačne oblike prožnosti in drugačne oblike varnosti, vendar zaenkrat še ni soglasja o tem, kakšna kombinacija obojega je najustreznejša.

Ob tem je poudaril, da bi bilo krivično prevaliti neproporcionalno breme prožnosti trga delovne sile na mlado generacijo.