Napoved Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o 2,4-odstotni rasti temelji na trenutnih pričakovanjih, da bo epidemija koronavirusa vrhunec na Kitajskem dosegla v prvem letošnjem četrtletju, v večini drugih državah pa da se bodo tako kot do zdaj pojavljali sporadični in omejeni izbruhi. 2,4-odstotna gospodarska rast bi bila najpočasnejša od začetka finančne krize v letih 2008 in 2009.
Če bo epidemija trajala dlje časa, pa organizacija pričakuje nadaljnjo upočasnitev rasti: "Dolgotrajnejši in intenzivnejši izbruh koronavirusa, ki se širi po azijsko-pacifiški regiji, Evropi in Severni Ameriki, bi projekcije o rasti občutno poslabšal." Po teh pričakovanjih bi rast znašala 1,5 odstotka.
Ukrepi za omejevanje širjenja virusa in padec zaupanja bi namreč vplivali na proizvodnjo in potrošnjo ter nekatere države potisnila v recesijo, med drugim Japonsko in območje z evrom, v sporočilu, objavljenem na svoji spletni strani, piše OECD.
OECD je izpostavil, da je bil vpliv koronavirusa na gospodarstvo hiter, saj je Kitajska ključna za svetovne dobavne verige ter potovalne in blagovne trge.
Po prvem scenariju, po katerem bi svetovna gospodarska rast znašala 2,4 odstotka, bi rast območja z evrom letos dosegla 0,8 odstotka, kar je 0,3 odstotne točke manj kot po prejšnji napovedi, prihodnje leto pa 1,2 odstotka.
Nemčija naj bi letos beležila 0,3-odstotno gospodarsko rast (0,1 odstotne točke slabša napoved kot novembra), leta 2021 pa 0,9 odstotka. Francija naj bi imela letos 0,9-odstotno (0,3 odstotne točke manj od prejšnje napovedi), prihodnje leto pa 1,4-odstotno rast. Italijansko gospodarstvo naj bi letos stagniralo (0,4 odstotne točke manj), prihodnje leto pa poraslo za 0,5 odstotka.
Kitajska naj bi letos beležila 4,9-odstotno rast (0,8 odstotne točke manj), leta 2020 pa 6,4-odstotno.
ZDA naj bi imele letos 1,9-odstotno (0,1 odstotne točke manj) in prihodnje leto 2,1-odstotno rast. Japonski pa OECD za letos napoveduje 0,2-odstotno rast (0,4 odstotne točke manj) in za leto 2020 0,7-odstotno rast.
Leta 2021 naj bi svetovna gospodarska rast znašala 3,3 odstotka, kar bi bilo 0,3 odstotne točke manj od prejšnje napovedi OECD.
V Luki Koper za zdaj ne čutijo vpliva novega koronavirusa
Širitev novega koronavirusa bi lahko vplivala na zmanjšanje pretovora Luke Koper zlasti v določenih segmentih, vendar za zdaj tega vpliva v koprskem pristanišču niso začutili. Prav tako so v Luki Koper sprejeli potrebne protokole, s katerimi so pripravljeni na morebitno soočenje z virusom.
Pojav novega koronavirusa bi lahko potencialno vplival na zmanjšanje blagovnega toka v določenih segmentih, kot so celuloza in papir, uvoz kontejnerjev iz Daljnega Vzhoda ter izvoz avtomobilov v to regijo, je na današnji novinarski konferenci ocenil član uprave Luke Koper Metod Podkrižnik.
Vsi člani uprave s predsednikom Dimitrijem Zadelom na čelu pa so se strinjali, da je v tem trenutku prezgodaj za oceno dejanskega vpliva koronavirusa na poslovanje koprskega pristanišča. Podkrižnik je navedel, da so se trendi pred pojavom koronavirusa pravzaprav začeli izboljševati, po besedah članice uprave Irme Gubanec pa je bilo poslovanje v prvih dveh mesecih letošnjega leta "znotraj predvidenega".
Delavski direktor Vojko Rotar je glede morebitnega zdravstvenega tveganja poudaril, da so zelo dobro pripravljeni na pojav virusa. Tako so v petek skupaj s pristojnimi službami dogovorili intenziviranje pregleda ladijskih posadk, kar jim omogoča pregled nad vsemi premiki ladij od vkrcanja do sidranja v Kopru, vsako posamezno ladjo pa pregledajo z vseh zdravstvenih vidikov in jo privežejo šele ob zeleni luči zdravnika.
Sezona potniških ladij se bo medtem začela aprila, do prvih prihodov pa bodo pripravljeni tudi ustrezni preventivni ukrepi, je še zatrdil Rotar.
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.