Evropska komisija se je danes zavzela za odprtje nacionalnih trgov dela v starih članicah Evropske unije za delavce iz novink po preteku dveh let po zgodovinski širitvi povezave 1. maja 2004. "Prost pretok delovne sile je gospodarsko racionalen in eno od načel, ki jih določajo pogodbe o EU. Izkušnje kažejo, da je njegov vpliv pozitiven," je ob predstavitvi poročila o delovanju trgov dela v petindvajseterici v Bruslju dejal komisar za zaposlovanje in socialno politiko Vladimir Špidla.
Kljub strahovom prost pretok delovne sile po širitvi ni pripeljal do razdora na nacionalnih trgih dela, piše v poročilu. "Države, ki so ob širitvi polno odprle svoje trge dela, to pa so Velika Britanija, Irska in Švedska, so zabeležile pozitivne učinke," je dejal tudi Špidla. "Zaposlovanje je v vzponu, brezposelnost upada, gospodarska rast je pospešena," je navedel kot primer.
Preostalih 12 starih članic EU, ki so dostop do svojih trgov dela za delavce iz osmih srednje- in vzhodnoevropskih novink, tudi Slovenije, omejile s takšnimi ali drugačnimi ukrepi, pa se npr. soočajo s fenomenom sive ali črne ekonomije, je nadaljeval. Čeprav jim pristopna pogodba omogoča ohranitev omejitev do sedem let po širitvi, komisija poziva te države, da v luči razmer na trgih dela in argumentov iz poročila temeljito razmislijo, ali je takšno ravnanje še potrebno, piše v dokumentu.
Statistični podatki namreč govorijo v prid odpiranja trgov: mobilnost med starimi in novimi članicami je zelo omejena in ne dovolj velika, da bi na splošno vplivala na trg dela v EU, pa tudi odstotek prebivalcev iz novink z dovoljeni za bivanje v stari petnajsterici je stabilen, pred in po širitvi, z nekaj povišanji v Veliki Britaniji, na Irskem in v Avstriji. V članicah z omejitvami, npr. v Nemčiji, pa kvota za lansko sploh ni bila izpolnjena, je dejal Špidla.
Ob tem poročilo prinaša tudi konkretne številke, ki dokazujejo, da je delež delavcev iz novink v aktivni populaciji starih članic minimalen: še največji je z 1,9 odstotka na Irskem, v Avstriji in Nemčiji znaša 1,2 oziroma 0,9 odstotka, sicer na podlagi delovnih dovoljenj, v Veliki Britaniji pa npr. le 0,4 odstotka.
Tudi v Slovenijo iz Tujine
Za Slovenijo je iz razpredelnice moč razbrati, da je v dobrem letu po širitvi na podlagi delovnih dovoljenj na svoj trg dela omogočila vstop 416 delavcem iz starih članic ter 1471 delavcem iz novink. Slednja številka predstavlja 0,1 odstotka v aktivnem prebivalstvu, prva pa še tega ne. Slovenija je sicer skupaj s Poljsko in Madžarsko izkoristila možnost recipročnosti, to je omejevanje dostopa za tiste države, ki ga omejujejo njej.
Komisija pa nadalje tudi ugotavlja, da med velikostjo tokov in omejitvami niti ni neposredne povezave: tokovi delavcev so odvisni predvsem od ponudbe in povpraševanja, če že, pa ovire ustvarjajo "pristranske" vzorce. Tudi stopnja zaposlenosti v novih članicah je podobna kot v starih, ponekod celo višja, navaja komisija ter dodaja, da se je stopnja zaposlenosti v več starih članicah celo povišala, deloma sicer zaradi vstopa prej nelegalnih delavcev v sistem.
Prav tako ni prišlo do spremembe v sektorski sestavi delovne sile v starih članicah, saj nikjer delavci iz novink niso izrinili drugih, prej nasprotno, njihova vloga je "komplementarna". Poleg tega delavci iz novink lajšajo težave s sektorskim pomanjkanjem kvalificirane delovne sile v nekaterih državah, je zapisano v 21-stranskem dokumentu.
Z navajanjem teh argumentov in podatkov sicer komisija skuša, kot omenjeno, stare članice prepričati, naj se po izteku prve dveletne faze v največ sedemletnem prehodnem obdobju, do katerega imajo pravico po pristopni pogodbi za širitev leta 2004, odločijo za odprtje trga dela. 12 članic z omejitvami mora sicer odločitev sprejeti do konca letošnjega aprila, o njem pa komisijo le obvestiti - kaj bodo storile, je povsem nacionalna zadeva.
"Možnosti imajo države tri: ali podaljšajo omejitve, ali jih ukinejo, lahko pa jih tudi spremenijo. Za zdaj sicer še nismo dobili nobenega uradnega obvestila, kako bodo ravnale," je danes dejal komisar Špidla. Nemčija in Avstrija sta po poročanju medijev sicer že nakazali, da se omejevanju dostopa do nacionalnih trgov dela ne nameravata odreči, medtem ko Danska, Finska, Grčija, Nizozemska, Portugalska in Španija resno razmišljajo, da bi ovire dejansko ukinile.
