Odločitev o sprostitvi cen naftnih derivatov do februarja

Leto 2016 bo prineslo odločitev o morebitni sprostitvi cen naftnih derivatov, potem ko so k temu že večkrat v zadnjih letih pozivali distributerji, liberalizaciji tega trga pa so naklonjeni tudi na gospodarskem ministrstvu. Vlada bo tako do februarja, ko se izteče obstoječa uredba o oblikovanju cen naftnih derivatov, sprejela odločitev o tem.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je lani jeseni pred iztekom tedanje uredbe vlado pozvalo, naj se odloči, kako bo ta trg urejen v prihodnje. Vlada je takrat sklenila, da še štiri mesece ohrani obstoječi model oblikovanja cen, v tem času pa pridobi dodatne analize trga, na podlagi katerih se bo odločila o morebitni liberalizaciji trga.

Kot so poudarili na ministrstvu, ostajajo naklonjeni liberalizaciji trga naftnih derivatov. Medresorsko usklajevanje poteka, podrobnejše informacije pa bodo lahko podali, ko bo o predlogu odločila vlada, so še navedli.

Vlada bo o tem po pričakovanjih odločila do februarja, ko se izteče veljavna uredba o oblikovanju cen naftnih derivatov. Ta določa, da se cene goriv izračunavajo na vsake 14 dni po modelu, ki upošteva gibanja cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in tečaj dolar-evro.

Povišanje cen?

Če se bo vlada odločila sprostiti cene naftnih derivatov, ministrstvo ne pričakuje znatnega povišanja cen naftnih derivatov, saj da je potencialni dvig marž in s tem cen naftnih derivatov navzgor omejen zaradi več dejavnikov.

Marže distributerjev namreč predstavljajo le okoli šestodstotni del v celotni strukturi cene naftnih derivatov, medtem ko nabavna cena na svetovnem trgu skupaj z dajatvami predstavlja okoli 90 odstotkov maloprodajne cene - morebiten dvig marž bi torej imel po oceni ministrstva sorazmerno majhen vpliv na končno ceno posameznih naftnih derivatov.

Poleg tega se bo povečala konkurenca med ponudniki, zaradi česar se lahko sčasoma pričakuje postopen padec cen naftnih derivatov.

Ministrstvo pričakuje, da bi ob liberalizaciji prišlo do različnih ravni cen po državi - cene naftnih derivatov na avtocestah bi bile višje, medtem ko bi bile v mestih in ob mejah zaradi konkurence nižje.

Ob morebitni liberalizaciji trga bo sicer po oceni gospodarskega ministrstva potreben okrepljen nadzor agencije za varstvo konkurence proti usklajenemu delovanju dveh največjih distributerjev (Petrol in OMV obvladujeta okoli 87 odstotkov trga), saj obstaja možnost, da bi ta dva ponudnika med seboj delovala usklajeno.

Infrastrukturni minister pa je proti 

Na ministrstvu za infrastrukturo bodo medtem po besedah ministra Petra Gašperšiča nasprotovali sprostitvi cen goriva. "Po ocenah in analizah, ki smo jih dobili, bi sprostitev cen goriva namreč povzročila podoben učinek, kot ga načrtujemo z uvedbo infrastrukturnega prispevka, pri čemer bi denar šel v žepe trgovcev. Računamo, da je bolj smotrno, da se uvede prispevek, ki bo namenjen za investicije v infrastrukturo, kot da uvedemo sprostitev cen goriv," je pred dnevi dejal minister.