Kar tri četrtine od 196 vzorcev, ki jih je poslalo 20 podjetij iz štirih držav, namreč spada v prvi oziroma ekstra razred, kljub strogim merilom pa so nagrade dobili skoraj vsi vzorci. Po besedah predsednika mednarodne strokovne komisije Bogdana Perka z Inštituta za mlekarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani vstop Slovenije v unijo ni vplival na izbor izdelkov, slovenski izdelki pa se po kakovosti lahko primerjajo s katerimikoli iz bližnje in daljne okolice.
Mlekarne imajo tehnologijo, primanjkuje pa jih razvoj
Na vprašanje, koliko k izjemni kakovosti prispeva mleko in kako ocenjuje napoved mlekarn, da ga bodo kupovali v tujini, je Perko odgovoril, da je nesporno, da slovensko mleko prav zaradi kakovosti omogoča izdelavo izjemno dobrih izdelkov. Vprašanje pa je, kaj se lahko zgodi, če bodo mlekarne uvažala mleko iz drugih držav, saj je lahko problematično, kako pogosto in kakovostno v nekaterih državah analizirajo mleko. Perko je prepričan, da bi bil najboljši kompromis, tako da bi cena mleka sicer nekoliko padla, vendar ne preveč, s tem bi kmetje preživeli, mlekarne pa bi ohranile visoko kakovost. Za slednje meni, da imajo ustrezno tehnologijo, primanjkuje pa jim razvojnih oddelkov.
Direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec je za letošnji sejem napovedal nekaj sprememb, med drugim se bodo srečali ministri 18 držav srednjeevropske pobude, ocenjevanje vin bo letos odprto za vinarje iz vseh držav EU, pri čemer vabijo k udeležbi predvsem vinarje iz sosednjih držav, mednarodne pa bodo tudi razstave goveje živine in prašičev. Na letošnjem sejmu pričakujejo udeležence iz 20 do 25 držav.
Ocenjevanja pod okriljem 42. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma se bodo nadaljevala od 15. do 17. julija z mednarodnim ocenjevanjem mesnih izdelkov, 18. julija bodo ocenjevali sadne sokove in brezalkoholne pijače, od 26. do 30. julija bo državno ocenjevanje vin, na dan pred odprtjem sejma, 27. avgusta, pa še mednarodno ocenjevanje kmetijske mehanizacije.
