Kot je dejal, gre za dejstvo, ki ga potrjujejo avstrijske stranke, ki pravijo, da so cene železniških voznin neugodne za pot proti severnojadranskim pristaniščem in bolj ugodne za poti proti pristaniščem v severni Evropi, so povedali v Luki Koper. Avstrijska tiskovna agencija APA pa je Koreličeve besede označila kot težke očitke Avstrijskim železnicam.
Avstrijske železnice (Österreichische Bundesbahnen - ÖBB) imajo svojo cenovno politiko zavestno oblikovano tako, da dajejo pri transportu tovora iz Avstrije prednost pristaniščem v Severni Evropi, je Koreličeve besede povzela APA. Avstrijske železnice so tako toplarni iz Gradca za prevoz premoga od slovensko-avstrijske meje pri Šentilju zahtevale več kot za veliko daljšo pot od poljske meje do Gradca. Zato se je toplarna odločila, da bo premog uvažala s Poljske in ne iz Indonezije, kot je načrtovala.
Kljub temu da skoraj 38 odstotkov tranzitnega tovornega prometa v koprskem pristanišču odpade na Avstrijo, pa obstaja za Luko Koper še velika možnost širitve poslovanja s severno sosedo, še posebej pri kontejnerskem tovoru. Zato je Korelič pri napovedani privatizaciji 26-odstotkov Luke Koper v letu 2003 - podjetje je sicer v večinski državni lasti - izrazil interes za vstop nemških ali avstrijskih patrnerjev (Schenker, ÖBB, DB Cargo).
Razmere pa se bodo izboljšale, ko bo začela veljati direktiva EU o prostem dostopu do železniških tirov, kar bo povzročilo tudi znižanje cene voznin, je Korelič povedal avstrijskim novinarjem.
Luka Koper je lani pretovorila 9,4 milijona ton blaga, od tega je med 70 in 80 odstotkov blaga pot nadaljevalo po železniških tirih, preostanek pa po cesti.
