Ocene skupne škode na mariborskem letališču še ni

Na DRI so za STA še pojasnili, da zaradi poškodb, ki jih je povzročila ujma s točo, letališče ni obratovalo od 7. do 14. junija, je pa ves ta čas nemoteno delovala helikopterska nujna medicinska pomoč (HNMP).

Letališče sicer od 15. junija obratuje pod omejenimi pogoji, ki omogočajo sprejem in odpravo zrakoplovov splošnega letalstva, službe HNMP, ambulantnih letov in zrakoplovov, ki sodijo do šeste ali sedme reševalno-gasilske kategorije, pod pogojem, da na krovu nimajo potnikov.

Mariborsko letališče je po njihovih podatkih lani do konca junija beležilo 6366 premikov, v kar sta všteta tako pristanek kot vzlet, v enakem obdobju letos pa 7208, torej celo nekaj več.

Na ministrstvu za infrastrukturo so za STA zatrdili, da so začeli s postopki za sanacijo poškodovanih delov letališča. Pripravljajo popise del in potrebnih ukrepov ter pridobivajo ustrezno dokumentacijo, nato pa bo treba izpeljati postopke naročil ter izvesti sanacijo. Ob tem dodajajo, da mora ministrstvo zagotavljati transparentno in gospodarno porabo javnih sredstev, kar vpliva na časovno dinamiko izvedbe.

Kot so pojasnili, ob ponedeljkovem izdatnem deževju dodatna škoda na objektu in opremi ni nastala, še vedno pa nimajo ocene o skupni škodi. Slednjo bo, so zapisali, mogoče podati šele po podrobnem pregledu stanja na terminalu, tega pa glede na aktualne razmere na njem še ni mogoče storiti.

Najprej se bodo lotili sanacije strehe ter odstranili notranje poškodovane suhomontažne sisteme, nato pa bo stekla še sanacija sten in stropov ter strojnih in elektro inštalacij.

Kot so dodali, letališče v vmesnem času obratuje normalno, vendar v omejenem obsegu, tudi v času izvajanja del ni predvideno njegovo zaprtje.

Država je sicer za izvajanje obratovanja mariborskega letališča podjetju DRI lani izplačala dobrega 1,95 milijona evrov, v kar so vključeni zahtevki od novembra 2022 do vključno oktobra 2023. V tem času so za investicije namenili nekaj manj kot 25.000 evrov, ministrstvo pa plačuje še strošek komunalnih storitev. Na drugi strani je letališče v istem obdobju ustvarilo vsega pol milijona evrov prihodkov iz naslova storitev obratovanja.

Za zdaj država tudi še nima jasno izdelanega načrta, kako naprej z omenjenim letališčem, ki bolj ali manj sameva, tudi letos pa na njem ne načrtujejo poletnih čarterskih poletov. Družba DRI ima z državo sklenjeno pogodbo za upravljanje do konca leta.

Kot so poudarili na infrastrukturnem ministrstvu, so naklonjeni kakršnikoli pobudi za oživitev letališča, tako za tovorni kot potniški promet, zato v tej smeri peljejo aktivnosti in pogovore z različnimi akterji, a za zdaj po njihovem še ni mogoče govoriti o konkretnem zanimanju.

Nekaj časa je bila ena od resnih možnosti baza za servisiranje letal družbe TUI Airways, letalskega dela nemškega turističnega velikana TUI, vendar na ministrstvu konkretnih dogovorov ne komentirajo.