Člani upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) so na seji podprli gradivo zbornice - Zbornica prihodnosti, Vizija in strateški načrt prenove GZS. Odbor je ob tem podal nekaj pripomb oziroma dopolnil h gradivu in vodstvu zbornice naložil pripravo operativnega načrta do junijske seje upravnega odbora. Člani odbora so poleg tega podprli pobudo za ustanovitev ekspertne skupine, ki naj bi v roku 30 dni pripravila analizo stanja in eksperten pogled s predlogom bodoče ureditve delodajalskih interesov v kolektivnih pogajanjih.
GZS za obvezno članstvo, ki je po do najcenejše zbornice
Kot je uvodoma dejal predsednik GZS Jožko Čuk, so na zbornici potrebne spremembe, ampak te ne morejo izhajati iz pavšalnih zahtev, temveč iz podrobnejšega pregleda sistema. S pripravljenim programom prenove se spreminja struktura nalog zbornice, organiziranost, financiranje, volilni sistem in strateški projekti GZS. Poleg tega zbornica pušča odprta vrata za različne pobude članstva za nadaljnjo racionalizacijo delovanja, je poudaril Čuk in dodal, da si v zbornici prizadevajo za nadaljevanje sistema obveznega članstva, saj je to tudi pot do najcenejše zbornice.
Nov model za izračun članskega prispevka
Čuk je ob tem predstavil predlog novega modela za izračun članskega prispevka, ki ob predpostavki, da so zavezanci za članski prispevek vsi člani GZS in da je zgornji limit prispevka dva milijona tolarjev, predvideva osnovni prispevek in gibljivi prispevek. Osnovni prispevek je fiksen, giblje se od 2500 tolarjev naprej in je odvisen od števila zaposlenih v družbi. Gibljivi znesek je odvisen od treh kategorij, in sicer mase bruto plač, amortizacije in dobička. V strukturi članskega prispevka GZS pomeni osnovni prispevek 50 odstotkov in gibljivi prispevek 50 odstotkov, pri čemer je struktura po posameznih zavezancih različna in odvisna od velikosti in uspešnosti podjetja.
Med učinki novega modela plačevanja je tudi nekoliko nižja obremenjenost zdajšnjih največjih plačnikov. 50 največjim bi se po novem modelu članski prispevek v povprečju znižal za 27 odstotkov, največjim 100 pa za 21 odstotkov. Podjetjem z manj kot petimi zaposlenimi bi se članski prispevek znižal za približno odstotek, največje povečanje članskega prispevka pa bi občutila podjetja s šestimi do 50 zaposlenimi (dosedanji pavšalisti), kjer je najbolj občuten vpliv upoštevanja poslovne uspešnosti podjetja.
Ustrezna zastopanost podjetij
Med najpomembnejše novosti prenove volilnega sistema sodi ustrezna zastopanost malih, srednjih in velikih podjetij v skupščini GZS in upravnih odborih. Podjetja volijo svoje predstavnike znotraj posamezne velikostne skupine, vsako podjetja pa ima en glas.
Večjo zastopanost malih in srednjih podjetij v organih GZS je pozdravila predsednica Združenja podjetnikov Slovenije Marta Turk, ki je dejala, da tudi mala podjetja ne nasprotujejo plačevanju simbolične članarine zbornici, če seveda lahko uporabljajo njene usluge. Ob tem je dejala, da bi v primeru prostovoljnega članstva v zbornici mala podjetja izgubila svoje pogajalske zmožnosti, saj bi se zelo težko tako organizirala, da bi imela močno pogajalsko organizacijo, ki bi zastopala njihove interese.
