V primeru so obtoženi Nikolaja Udrih, Mojca Grabrijan in Robert Prevec. Zaslišani Staudigl je vztrajal pri izpovedi, katero je podal med preiskavo o tem primeru. Po njegovih besedah so imeli pristojnost za odobravanje kreditov v obdobju od začetka leta 2000 do junija 2001 po pravilniku banke pooblaščeni posamezniki (za nižje zneske), pri višjih zneskih pa celotna uprava banke. Povedal je tudi, da obtoženi Udrihova in Grabrijanova nista imeli nikakršnih pristojnosti za odobravanje kreditov. Državna tožilka je sicer predlagala uvedbo sodnega izvedenca finančne stroke, ki bi pregledal poslovanje VLB oz. delo, ki sta ga opravljali Udrihova in Grabrijanova, kar je predsednica senata odobrila. Poleg tega je bil na tokratnem naroku ponovno podan predlog za odpravo pripora za Prevca, ki ga je sodni senat odobril. Prevec se bo tako po novem trikrat tedensko javljal na "domači" policijski postaji, obravnava pa se bo nadaljevala 1. julija.
Kot je med zaslišanjem dejal Staudigl, je bila ljubljanska uprava VLB pristojna za odobravanje posojil, vendar je morala pri višjih zneskih pridobiti tudi potrdilo matične banke. Na vprašanje zagovornika Nikolaje Udrih o tem, kaj bi za VLB pomenila izguba komitenta Maxi Group, katerega prokurist je bil Robert Prevec, ter podjetja Perkins Trading iz Londona, za katerega je bil Prevec pooblaščeni upravljalec, je pojasnil, da zgolj izgubo prometa, saj sta imeli podjetji precejšen plačilni promet.
Obtožena Mojca Grabrijan je na neposredno vprašanje svojega odvetnika o tem, ali je kdajkoli odobrila kredit podjetjema Maxi Group in Perkins Trading, Robertu Prevcu ali komu drugemu, povedala, da tega ni nikoli storila, ker za kaj takšnega ni imela pooblastila. Potrdila je tudi, da je Staudigla opozorila na poročilo o notranjem nadzoru, ki ga je pripravila nekdanja interna revizorka v VLB Jana Zelnik, v omenjenem poročilu pa naj bi bilo med drugim poudarjeno tudi tvegano poslovanje oddelka, ki ga je vodila obdolžena Udrihova, z družbo Maxi Group. Staudigl je na to odgovoril, da "ga Grabrijanova pred septembrom 2001 prav gotovo ni nikoli opozorila na to". Obtožnica Udrihovi in Grabrijanovi sicer očita, da sta Prevcu oz. podjetju Maxi Group in podjetju Perkins Trading v nasprotju s predpisi banke izplačevali avanse, ki so bili brez kritja, s čimer sta VLB oškodovali za dobri dve milijardi tolarjev. Ob tem je Staudigl tudi pojasnil, da so Prevčevi dolgovi do VLB maja 2001 znašali 13,3 milijona takratnih nemških mark. Po tem datumu je v naslednjih štirih mesecih Prevec s strani banke prejel še 18 nakazil, s čimer je njegov dolg narasel na skoraj 21 milijonov nemških mark. Tako naj bi Prevec v zadnjih štirih mesecih poslovanja "ustvaril" praktično več kot tretjino sedanjega dolga.
S predlogom za odpravo pripora za Roberta Prevca se državna tožilka sicer ni strinjala - "že samo zaradi izredno velike premoženjske koristi, ki jo je pridobil". Poleg tega Prevec ni posloval samo na območju Slovenije, ampak tudi v tujini, slovenski davčni upravi pa je dolžan "enormne zneske" - domnevno 173 milijonov tolarjev. Vse to naj bi po mnenju tožilke nakazovalo na možnost, da bo Prevec pobegnil iz države in s tem onemogočil nadaljevanje sodnega postopka.
