Davčna reforma, ki bi razveselila Slovence?

Fiskalni svet je zaskrbljen nad javnofinančnim stanjem v Sloveniji, je ob predstavitvi že drugega letnega poročila sveta povedal predsednik fiskalnega sveta Marjan Senjur. Razlogov za to je po njegovih besedah več.

Vse države območja evra ter tudi ZDA in Velika Britanija sicer imajo zaradi svetovne finančne in gospodarske krize velike javnofinančne težave. Slovenija v tem okviru sodi med države z zmernimi javnofinančnimi težavami, vendar pa obstajajo razlogi za zaskrbljenost.

Prvi razlog za zaskrbljenost je visok primanjkljaj. "Saldo javnih financ leta 2010 je približno takšen, kot je bil leta 2009, in letos naj bi bil predvidoma na isti ravni, torej okrog dveh milijard evrov," je povedal Senjur in dodal, da se v naslednjem letu predvideva zmanjšanje primanjkljaja, a bo še vedno na ravni 1,5 milijarde evrov, "kar je še vedno veliko".

Država torej tekoče troši več, kot je sposobna zbrati prihodkov, je na konferenci v vladnih prostorih dejal Senjur, pri čemer je javnofinančno politiko med letoma 2008 in 2012 ocenil kot obrambo pred razpadom javnih financ z namenom, da se ne bi Sloveniji zgodil denimo grški scenarij.

"Slovenska vlada je nekako uspela naše javne finance ubraniti pred večjim razpadom, vendar pa je ob tem letno ustvarjala dvomilijardni deficit, in to težavo bo v prihodnje morala odpraviti," je poudaril.

Drugi razlog za skrb je kopičenje javnega dolga – leta 2008 je znašal okrog 8,4 milijarde evrov, leta 2012 pa naj bi znašal že 17 milijard evrov, kar predstavlja že 45 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP).

Tretji razlog za skrb pa je tako imenovani implementacijski deficit, s čimer ima Senjur v mislih zmanjšano možnost vlade, da ukrepa oziroma uvaja spremembe za zaščito javnih financ.

Kaj so glavne dileme?

Senjur je poleg tega predstavil tudi tri glavne dileme, ki izvirajo iz gradiv oziroma dokumentov vlade. Ena se nanaša na vprašanje, kako zarezati v javne izdatke z namenom fiskalne konsolidacije. Predvidena konsolidacija je namreč degresivna, torej bo bolj obremenila ljudi z nižjimi dohodki.

Zato bo takšen ukrep v javnosti in politiki težko dosegel podporo, kar lahko ogrozi izvajanje nujne fiskalne konsolidacije. Fiskalni svet se zato zavzema za bolj enakomerno prerazdelitev bremena recesije in fiskalne konsolidacije, saj bi to bolj zagotovo privedlo do želene konsolidacije.

Druga dilema se nanaša na vprašanje tehtanja med dolgom in davki. Javni dolg se namreč kopiči, trenutno sicer še ni problematičen, a se še naprej kopiči in naj bi leta 2015 dosegel 20 milijard evrov. Tako velik dolg pa že zmanjšuje fleksibilnost v fiskalni politiki.

Zato bo treba razmisliti, tako pravi Senjur, kako javni dolg ne samo stabilizirati, ampak tudi zmanjšati. Pri tem v fiskalnem svetu menijo, da javnega dolga ne bo možno znižati, ne da bi povečali javnofinančne prihodke oziroma davke. "Razmeram v gospodarstvu se moramo prilagajati tudi z davki," je poudaril Senjur.

Predsednik fiskalnega sveta sicer dvomi, da bo obstoječa vlada glede na to, da so prihodnje leto volitve, uspela doseči kakšno spremembo na tem področju. Hkrati pa dodaja, da je treba pripraviti dolgoročno davčno strategijo, ki presega mandat ene vlade in bo omogočal zmanjšanje dolga.

Davčna reforma za nov zagon

Član fiskalnega sveta Ivan Simič je v zvezi s tem dodal, da je pri spremembi davčne zakonodaje treba na zadevo gledati kot na celoto, ne samo na posamezni zakon. Fiskalni svet tako predlaga znižanje stopenj davka pri dohodnini ter povečanje števila davčnih razredov s tri na pet. Splošna davčna olajšava naj bi se z dobrih 3100 evrov zvišala na 6000 evrov.

Glede obdavčitve podjetij člani fiskalnega sveta predlagajo znižanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb z zdajšnjih 20 na 15 odstotkov 1. januarja 2013. To bi znatno prispevalo k drugačnemu razmišljanju davčnih zavezancev in posledično bi dosegli višje prihodke iz davka od dohodkov pravnih oseb, so prepričani.

Tretja dilema pa se po Senjurjevih besedah tiče pokojninske reforme. Sprejeti zakon, o katerem se bo odločalo na referendumu, je po mnenju fiskalnega sveta pozitiven ukrep z vidika dolgoročne vzdržnosti javnih financ. Fiskalni svet zato zakon kot celoto podpira.