Obrtniki: 'Stvar je dosegla vrelišče'

Kljub vtisu, da so predstavniki Obrtno-podjetniške zbornice (OZS) in vlada že zbližali stališča glede zahtev obrtnikov, je predsednik obrtne zbornice Štefan Pavlinjek na današnji novinarski konferenci dejal, da je stvar prišla do vrelišča in dodal, da je poslovno okolje v Sloveniji neznosno. V zadnjih dveh letih je okoli 11.000 obrtnikov zaprlo svoje obrate, na zavod za zaposlovanje je odšlo okoli 36.000 delavcev. Država mora zato po njegovi oceni ustvariti dobro poslovno okolje. "Hočemo dobro slovenskemu gospodarstvu – malemu in velikemu," je poudaril Pavlinjek, ki kot glavni razlog za težave obrtnikov navaja plačilno nedisciplino in pravno pomanjkljivo urejeno poslovno okolje. To namreč ne omogoča obrtnikom poslovanja, ki bi bilo konkurenčno s tujino."

Ostajamo v dialogu, vrata niso zaprta, je na novinarski konferenci po seji upravnega odbora OZS pojasnil njen predsednik Štefan Grosar. "Skušamo in želimo biti konstruktivni, ker si želimo doseči prijazno delovno okolje," je izpostavil.

Generalni sekretar OZS Dušan Krajnik pa je kot enega od možnih ukrepov nepokorščine napovedal simultan dvig denarja z bank vseh obrtnikov. Poleg težav bankam bi to povzročilo tudi od 200 do 300 milijonov izpada prihodkov državi, ocenjuje Krajnik, ter v šali dodaja: "Če bodo imeli obrtniki kaj dvigniti."

Ministrica za gospodarstvo Darja Radić je nad napovedjo protesta presenečena, saj je ocenila, da so pogovori tekli v pravo smer. Presenečena je povedala, da so bili obrtniki zadovoljni s ponujenimi rešitvami, zaradi ukrepov proti finančni nedisciplini pa da so posebej pohvalili ministra za finance Križaniča. OZS s tovrstnimi pritiski zagotovo ne bo prispevala k ureditvi razmer na področju gospodarstva, je še dejala Radićeva in dodala, da imajo z drugimi partnerji drugačne izkušnje.

Torkov sestanek optimističen

Vlada se je v torek na delovnem sestanku s predstavniki OZS opredelila do ključnih zahtev zbornice. Obrtniki se z nekaterimi vladnimi predlogi strinjajo, na nekatere rešitve še čakajo, glede nekaterih zahtev, kot je insolvenčna zakonodaja, pa še niso povsem zadovoljni, je v torek pojasnila Radićeva.
Po pojasnilih Radićeve so v zbornici najmanj zadovoljni z vladnimi predlogi na področju sprememb zakonov o insolventnosti in o izvršbi, najbolj zadovoljni pa s predlogi glede preprečevanja plačilne nediscipline. Ministrstvo je namreč že pripravilo nov zakon o preprečevanju zamud pri plačilih, ki bo uvedel najdaljši dovoljeni plačilni rok in obvezen večstranski pobot medsebojnih obveznosti.

Obrtniki po ministričinih navedbah pozdravljajo tudi novelo zakona o javnem naročanju, ki določa obvezna neposredna plačila podizvajalcem, hkrati pa odpravlja možnost, da bi bili podizvajalci hčerinska podjetja glavnih izvajalcev. Zadovoljni so tudi z rešitvijo, da se z zakonom o DDV določi obveznost dolžnikov, da potrdijo svoje račune pred uveljavitvijo odbitnega DDV. "Ta instrument bo zmanjšal število izvršb in neporavnanih terjatev, hkrati pa bo prispeval k zmanjšanju plačilne nediscipline," je prepričana ministrica Radićeva.

Po besedah ministrice je zbornica zadovoljna tudi z ukrepi na področju zmanjševanja sive ekonomije. Vlada je že sprejela zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, v zvezi s tem področjem pa predlaga še vrsto drugih ukrepov. Radićeva je med njimi izpostavila uvedbo davčnih blagajn, na podlagi česar bo lažje registrirati promet, ter spremembe zakona o graditvi objektov, na podlagi katerih se bodo zmanjšale pravice za gradnje v lastni režiji (okoljsko ministrstvo je predlagalo, da se v lastni režiji lahko gradijo objekti samo do velikosti 30 kvadratnih metrov).

Glede izvršb in insolventnosti še nezadovoljni

Najmanj zadovoljni pa so predstavniki obrti z vladnimi predlogi na področju sprememb zakonov o insolventnosti in o izvršbi, je dejala Radićeva. Ministrstvo za pravosodje namreč po njenih pojasnilih ugotavlja, da so zdaj veljavne zakonske rešitve iz lanskega poletja primerne in ustrezne, za merjenje učinkov zakonodaje pa je preteklo premalo časa. Kot pravi Radićeva, bo na tem področju potreben še kakšen pogovor obrtnikov z ministrstvom za pravosodje.

Poleg tega obrtniki pravijo, da je potrebna ponovna sprememba insolvenčne zakonodaje v smeri, da se institut prisilne poravnave ukine kot zakonski institut ali pa se sistemsko uredi zaščito in pravice malih upnikov. To zahtevo pa ministrstvo za pravosodje povsem zavrača, so zapisali obrtniki.