OZS z rekordnim številom zahtev: povračilo izgube prihodkov, znižanje davkov ...

OZS v zahtevah vladi vsako leto predstavi predloge za spremembo obstoječe zakonodaje ali za sprejem nove, ki bi omogočila boljše poslovno okolje, nova delovna mesta in večjo dodano vrednost. Ker je epidemija covida-19 malo gospodarstvo močno prizadela, se prvi sklop letošnjih zahtev nanaša na interventne ukrepe, s katerimi bi pomagali najbolj prizadetim panogam. "Ne smemo pa pozabiti na druge pereče probleme, ki v času epidemije niso kar izginili," je na seji poudaril predsednik OZS Branko Meh.

Med interventnimi ukrepi so na OZS v sporočilu za javnost izpostavili povrnitev izgube prihodkov podjetjem, ki so morala biti v času omejitvenih ukrepov zaprta oziroma so poslovala omejeno. Pripravi naj se tudi izhodna strategija za pomoč najbolj prizadetim panogam.

Želijo si tudi finančni instrument za okrevanje, ki bo zagotavljal bistveno daljšo ročnost financiranja investicij. Za najbolj prizadete dejavnosti si ob tem želijo tudi kritje regresa za leto 2021 in uvedbo nižje, petodstotne stopnje davka na dodano vrednost (DDV) za storitve v gostinstvu in turizmu.

OZS še vedno vztraja tudi pri zahtevi, da podjetjem ne bi bilo treba vračati državne pomoči, ta znesek pa naj namenijo za nagrade zaposlenim in za razvoj podjetja. Prav tako naj se vsi ukrepi podaljšajo do konca leta 2021.

Drugi sklop zahtev zadeva trg dela. Določiti je treba nov odpovedni razlog ter ustanoviti sklad za odpravnine delavcem in paritetni sklad za gradbeništvo. Še vedno ostaja nerešena tudi dolgoletna zahteva zbornice, da bi bili tudi obrtniki upravičeni do polne pokojnine ob nadaljevanju dejavnosti po upokojitvi, so zapisali.

Na področju zdravstvenega sistema ostaja zahteva po drugačni ureditvi regresnih zahtevkov zavodov do delodajalcev ob nesreči pri delu. Nadomestila v času bolniškega staleža, ki so v breme delodajalca, naj se skrajšajo na 20 koledarskih dni, denarno nadomestilo pa naj se izplača neposredno zavarovancu. Še vedno pričakujejo tudi ureditev področja poklicnih bolezni v povezavi s celovito prenovo zdravstvenega sistema.

Na področju davčnega sistema OZS zahteva uvedbo znižane stopnje davka od dohodkov pravnih oseb za majhna podjetja. Ostaja tudi zahteva po spremembi dohodninske lestvice in znižanju prispevkov. Uvede naj se nižja stopnja DDV za osebne storitve s pretežnim deležem ročnega dela ter za izdelke domače in umetnostne obrti.

Na področju izobraževalnega sistema si obrtniki in podjetniki želijo učinkovitejši sistem poklicnega izobraževanja in izobraževanja odraslih. Zagotoviti je treba tudi sredstva za sofinanciranje mojstrskih izpitov, so zapisali.

Zadnji sklop zahtev zadeva poslovno okolje. Ustanovi naj se ministrstvo za malo gospodarstvo, spremeni naj se metodologija za izračun omrežnin, zmanjšajo pa naj se administrativne obveznosti na področju odpadkov in embalaže. Odpravijo naj se administrativne ovire pri čezmejnem izvajanju storitev in zagotovi naj se finančna pomoč prevzemnikom družinskih podjetij.

Na seji so člani upravnega odbora obravnavali tudi problematiko v gostinstvu in turizmu. "Ministra za gospodarstvo pozivamo, naj skliče strokovni svet in predstavi vsebino interventnega zakona, pa se to kar ne zgodi," je opozoril predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS Blaž Cvar in dodal, da je bila panoga zaprta več kot osem mesecev. Da bi morali pri oblikovanju interventnega zakona, ki ga že nekaj časa napovedujejo na gospodarskem ministrstvu, sodelovati tudi ključni deležniki, so menili tudi ostali navzoči na seji.