Obrestne mere v bankah letijo v nebo. Kako naj ravnajo potrošniki?

Evropska centralna banka (ECB) je uresničila napovedi po zviševanju temeljnih obrestnih mer. Prva neposredna posledica takšnega ukrepa je, da se bodo v bankah podražili krediti. O tem je v oddaji 24UR ZVEČER spregovoril profesor Marko Pahor z ekonomske fakultete v Ljubljani.

"Cena kreditov je začela naraščati že pred ukrepom Evropske centralne banke. Nekoliko v pričakovanju te poteze, nekoliko pa tudi zaradi ostalih potez, s katerimi je ECB že začenjala krotiti inflacijo," pojasnjuje sogovornik. Prvič po letu 2015 je temeljna obrestna mera euribor dosegla pozitivno vrednost. "To se je na variabilnih kreditih že odrazilo oz. se bo v prvem naslednjem usklajevanju za kreditojemalce. Zdaj pa bo zaradi tega ukrepa to še nekoliko raslo," dodaja.

Da so pri fiksnih obrestnih merah pričakovanja bank glede tega, kaj se bo dogajalo v prihodnje, že vgrajena, ob tem pojasnjuje Pahor, zaradi česar pravi, da so predvsem za dolgoročnejše kredite takšni krediti ugodnejši. "Kljub temu da se obrestne mere višajo, so namreč še vedno zgodovinsko nizke," pravi.

Lahko ECB ukroti tako visoko inflacijo?

Cilj ECB je umiritev inflacije, ki je že osemodstotna. Ampak ali z dvigovanjem obrestne mere lahko ukroti tako visoko inflacijo? Kot razlaga Pahor, se inflacija deli na dva dela: jedrno inflacijo in preostali del inflacije. Jedrna inflacija ne vsebuje energentov in nekaterih drugih bolj variabilnih cen na borzi. "V evrskem območju jedrna inflacija ni tako zelo visoka, ukrepi ECB pa veliko bolj vplivajo nanjo, saj je preostali del inflacije odvisen od gibanj na svetovnem trgu. Ameriška centralna banka je ukrepala prej, saj je v ZDA jedrna inflacija bistveno višja – skoraj dvakrat tolikšna, kot je v evro območju," pravi.

Japonska centralna banka ne sprejema nobenih ukrepov, saj so dejali, da jedrne inflacije praktično nimajo, zaradi česar bi bili vsi ukrepi nepotrebni, še pojasnjuje. "Kar koli delajo centralne banke, to na svetovne cene in borze ne vpliva bistveno."

V ZDA sicer govorijo celo o nevarnosti recesije, kakršne še nismo videli, vendar pa Pahor miri, da kaj takšnega ni tako zelo verjetno. Najhujši scenarij bi se sicer lahko zgodil, če bi prišlo še do kakšnega šoka. Kot pravi, smo v zadnjih nekaj letih doživeli tri večje. Začelo se je s trgovinsko vojno v ZDA in Kitajsko, nato se je zgodila pandemija covida-19 in vsi ukrepi, nenazadnje pa še vojna v Ukrajini.

"Če se zgodi še kakšen šok ali pa če države centralne banke ne ukrepajo pravočasno in v zadostni meri, kar zaenkrat še ne kaže, da bi se zgodilo, se seveda lahko stvari precej poslabšajo." Vendar pa, kot pove, kakšnih katastrofalnih dogodkov na globalni ravni ni za pričakovati, saj resne analize tega trenutno ne kažejo.

Kar se brezposelnosti tiče, smo trenutno na ravni t. i. naravne brezposelnosti ali pa celo pod to stopnjo v Sloveniji, pravi in dodaja, da če se bo brezposelnost spremenila, "se bo seveda navzgor".

So se pa ekonomisti že v 70. letih prejšnjega stoletja naučili, kako se obvladuje stagflacija: "Takrat se je prvič pojavila, vztrajala pa je tudi kar nekaj časa. Delali so namreč tako na reševanju inflacije kot gospodarstva, šele kasneje pa so se odločili najprej rešiti eno stvar. Glede na to lekcijo je za pričakovati zaostrovanje boja proti inflaciji, če blažji ukrepi ne bodo prijeli."

Koalicijska pogodba napisana pametno in z ustreznimi varovalkami, a ima tudi prostor za razočaranje

Kako pa je na morebitno recesijo pripravljena nova Golobova vlada? "Uspejo lahko vsaj do te mere, da skušajo prepričati trgovce, da počakajo na znižanje cene, da ne sledijo poviševanju cen. Vendar pa lahko to inflacijo mogoče zniža za kakšno odstotno točko," odgovarja Pahor. A kot poudarja, bi morali, če pa bi želeli narediti več, žrtvovati državno blagajno, predvsem z znižanjem DDV in trošarin.

"V koalicijski pogodbi verjetno res obljublja preveč, je pa dovolj pametno napisana, da ima tudi vse ustrezne varovalke," je jasen. Pri vseh tistih postavkah, ki imajo najvišje javnofinančne posledice, namreč piše, da se bo to zgodilo šele po preučitvi javnofinančnega stanja oz. če bo javnofinančno stanje to dopuščalo. "Tu je pa seveda ogromno prostora za razočaranje volivcev in za morebitne spore znotraj koalicije," dodaja.

"Sistem plač v javnem sektorju nima vgrajenega mehanizma usklajevanja z inflacijo," pa meni o apetitih javnega sektorja. "Večina uslužbencev v javnem sektorju zaradi sistema napredovanja znotraj razredov pa tudi zaradi premeščanja na višje ocenjena delovna mesta tega ni tako močno občutila. Kjer se to dejansko občuti, pa je na obeh skrajnih koncih, kjer plače močno zaostajajo. Zahteve javnega sektorja s tega vidika niso neupravičene," še pojasnjuje.