Če želi Evropska unija obrzdati inflacijo in povečati odpornost svojega gospodarstva, mora okrepiti enotni trg in obdržati restriktivno monetarno politiko. To je glavna ugotovitev v sredo objavljenega poročila Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

V njem Evropski centralni banki (ECB) svetujejo, naj nadaljuje s politiko zviševanja obrestnih mer. Te je julija lani dvignila prvič po letu 2011, enako odločitev pa je sprejela še na vseh naslednjih osmih srečanjih. S trenutnimi 3,75 odstotka je obrestna mera najvišja po letu 2000.

Znova se bančniki pod vodstvom Christine Lagarde sestajajo prav ta teden, odločitev bodo sporočili 14. septembra. Takrat bo torej jasno, ali so šli v nov dvig, ki bi obrestno mero določil pri štirih odstotkih. 

Evroobmočje namreč še naprej pesti visoka inflacija, ta po zadnjih podatkih, objavljenih pred tednom dni, znaša 5,3 odstotka, projekcije za naslednje leto pa napovedujejo, da se bo znižala na 3,2. A to je še vedno daleč od cilja, ki je pri dveh odstotkih. In dokler ta ne bo dosežen, je treba obrestne mere višati, poziva OECD v poročilu, ki ga povzema Euronews. 

Gospodarske razmere ostajajo zahtevne, potem ko je okrevanje po epidemiji covida 19 prekinila vojna v Ukrajini. Zmanjševanje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv je povečevalo cene energije in – posledično – poglobilo krizo življenjskih stroškov. 

Kje smo torej danes? Trg dela ostaja močan, brezposelnost je nizka, plače pa bodo v letu 2023 še naprej rasle, medtem ko naj bi naslednje leto prineslo umiritev, napoveduje OECD. Na krilih tega dogajanja raste tudi zasebna potrošnja, ki predstavlja kar četrtino evropskega BDP. Po drugi strani visoke obrestne mere zvišujejo stroške in večajo negotovost, kar bremeni zasebno vlaganje. 

Da bi se lahko zoperstavila izzivom, mora Evropska unija zaščititi enotni trg, so zaključili pri OECD. To lahko doseže z nadaljevanjem restriktivne monetarne politike in z večjo mobilnostjo delovne sile, predlagajo tudi konec popuščanja pri pravilih glede nudenja državne pomoči, vlaganje v zeleni razvoj ter krepitev boja proti korupciji in drugemu finančnemu kriminalu, so njihove ugotovitve strnili pri Euronewsu.