Obrestna mera ostaja ista

Svet Evropske centralne banke (ECB) na današnjem zasedanju v Frankfurtu ni zvišal ključne obrestne mere za območje evra, ki od junija znaša štiri odstotke.
ECB je z odločitvijo, da pusti ključno obrestno mero pri štirih odstotkih, po mnenju opazovalcev finančnim trgom pokazala, da je pripravljena pomagati z zagotavljanjem zadostne likvidnosti bančnemu sistemu, kar naj bi umirilo finančne trge.

Na drugi strani pa je ECB zadolžena za zagotavljanje cenovne stabilnosti v območju evra. Inflacija sicer z 1,8 odstotka v avgustu vztraja v okvirih, ki si jih je postavila ECB, t.j. blizu, vendar pod dvema odstotkoma. V prihodnjih mesecih je sicer tudi po mnenju varuhinje evra pričakovati večje inflacijske pritiske. Na te je ECB dosledno odgovarjala z zvišanjem ključne obrestne mere za območje evra.

Nova finančna injekcija

Evropska centralna banka je danes komercialnim bankam ponudila 42,2 milijarde evrov za večjo likvidnost na finančnem trgu. ECB je denar bankam ponudila po povprečni obrestni meri 4,13 odstotka, so sporočili iz sedeža banke v Frankfurtu.

Zvezne rezerve razočarale Wall Street

Ameriška centralna banka Zvezne rezerve je v sredo objavila poročilo o gospodarskih razmerah v državi in razočarala vlagatelje na Wall Streetu z oceno, da ima sedanja kriza na trgu hipotekarnih kreditov le majhen oziroma omejen učinek na celotno gospodarstvo. Borze in Američani so poročilo nestrpno pričakovali kot signal, ali bodo Zvezne rezerve na naslednjem sestanku Odbora za odprti trg (FOMC) 18. septembra znižale ključno obrestno mero.

Ocena, da ima kriza na trgu hipotekarnih kreditov majhen vpliv na celotno gospodarstvo, pomeni, da pričakovano znižanje ključne obrestne mere, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, ni zanesljivo. Ključna obrestna mera, ki trenutno znaša 5,25 odstotka, se ni znižala že zadnja štiri leta. Na newyorški borzi je indeks Dow Jones v sredo glede na torek padel za 143 točk.