Obetajo se subvencije za skrajšani delovnik in dvig nadomestila za brezposelnost

Ministrstvo za delo v novem letu čaka več izzivov. Sprva je bilo mišljeno, da se bo shema subvencioniranega skrajšanega delovnika aktivirala v primeru epidemije, naravne nesreče ali recesije, ob krizi, ki se nakazuje posebej v avtomobilski industriji, pa so dodali še možnost aktivacije za posamezna podjetja, ki bi se znašla v težavah.

Osnutek zakona je pripravljen, posebna skupina socialnih partnerjev se je o njem pogajala prav danes. Podjetja, ki se soočajo z upadanjem naročil in bodo želela pridobiti pomoč države, se bodo morala glede na predlog ministrstva obrniti na Zavod RS za zaposlovanje, ki bo odločil o subvenciji.

Ministrstvo se v delu zakona, ki predvideva aktivacijo sheme za posamezna podjetja v težavah, zgleduje po avstrijskem in nemškem modelu, težavi pa sta zagotavljanje sredstev za subvencije na dolgi rok in zahtevnost ocenjevanja vlog za zavod in druge institucije. Država namreč vrat za subvencije ne želi odpreti preširoko, da ne bi prišlo do prevelikih in neutemeljenih stroškov za državni proračun.

Osnutek sheme bo na Ekonomsko-socialnem svetu 10. januarja, ko bo usklajen, pa bo šel na vlado. Ministrstvo upa, da bo to še januarja, v tej luči pa računa, da bo pomoč podjetjem na voljo v začetku prihodnjega leta.

Ko bo zakon sprejet, naj bi se nadaljevalo iskanje rešitev za dolgoročno financiranje tovrstne pomoči podjetjem. Ena od možnosti bi lahko bilo zvišanje prispevka za nadomestilo za brezposelnost. Ta za zaposlenega v Sloveniji zdaj znaša 0,06 odstotka in za delodajalca 0,14 odstotka. V Nemčiji za to oba plačata po 1,25 odstotka, v Avstriji pa po 2,95 odstotka. Kakšne tovrstne odločitve sicer ta trenutek ni na mizi.

Dvig nadomestila za brezposelnost

V pripravi so tudi spremembe zakona o urejanju trga dela, ki bi med drugim prinesle novosti na področju višine nadomestila za brezposelnost. Zdaj je najnižji znesek nadomestila določen pri 530,19 evra in najvišji pri 892,50 evra, pri čemer velika večina brezposelnih prejema nadomestilo v višini zgornje meje. Ministrstvo predlaga dvig najnižjega denarnega nadomestila na 60 odstotkov bruto minimalne plače in dvig najvišjega zneska na raven bruto minimalne plače. To bi pomenilo občutne skoke nadomestil.

Ministrstvo si želi porušiti tudi most do upokojitve. Množično se namreč dogaja, da gredo starejši v pokoj neposredno z zavoda za zaposlovanje.

O teh načrtih teče medresorsko usklajevanje, osnutek sprememb zakona naj bi na vlado romal februarja ali marca 2025.

Tujci pridejo v Sloveniji, napoteni so v Avstrijo in Nemčijo 

Prav tako so na ministrstvu aktivni na področju tujih delavcev. Kot ugotavljajo, je mnogo tistih iz tretjih držav, ki pridejo v Slovenijo, napotenih naprej v Avstrijo in Nemčijo. Skrbi jih tudi, ker Slovenija ni pripravljena na tako hitro rast delavcev migrantov (in njihovih družin). Potrebna je vzpostavitev ustrezne integracijske politike, pri tem pa naj bi moralo pomagati tudi gospodarstvo, ki tujce zaposluje.

Pripravljen je tudi osnutek novele zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, ki bo v slovenski pravni red prenesla evropsko direktivo o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav z namenom visokokvalificirane zaposlitve, ob težavah pri zaposlovanju ustreznega kadra, predvsem poleti in pozimi, pa naj bi uvedla tudi sezonsko delo tujcev v turizmu in gostinstvu.

Ta osnutek bo šel lahko sicer na vlado šele, ko bodo pripravljene tudi spremembe zakona o tujcih.

Za koliko bo višja minimalna plača?

Že kmalu pa ministra za delo Luko Mesca čaka odločanje o uskladitvi minimalne plače. Prvi pogovor s socialnimi partnerji na to temo je že opravil. Po neuradnih informacijah bi si želel višjega zvišanja od zgolj uskladitve z inflacijo, a bi bil to zalogaj ne le za zasebni, temveč tudi za javni sektor. Z reformo plač javnih uslužbencev namreč osnovna plača ne bo več smela biti nižja od minimalne plače. Zdaj je bilo pod minimalno plačo 25 razredov. Na podlagi tega se bodo zvišale plače več slabo plačanih poklicev.

Bodo pa na ministrstvu v prihodnjem letu pripravili nov izračun minimalnih življenjskih stroškov. Pri izračunu minimalne plače se namreč od leta 2021 uporablja novo formulo, na podlagi katere mora neto minimalna plača za najmanj 20 in največ 40 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske stroške. Te stroške se izračunava na pet let, nazadnje so bili izračunani leta 2022.