Medved: Držal sem obljubo

Predsednik uprave Vegrada Boris Medved je za 24ur.com povedal, da so včeraj umaknili predlog za prisilno poravnavo, zdaj pa bo sodišče v osmih dneh najverjetneje razpisalo stečaj. Za umik prisilne poravnave so se odločili, ker ni bilo sredstev za tekoče poslovanje in tudi za plače. ''Uprava je napovedala umik prisilne poravnave, če do 30. septembra ne bo uspela zagotoviti sredstev za tekoče poslovanje.''

Pojasnil je, da bo 11 hčerinskih družb, med njimi so projektna podjetja, nekaj pa je tudi proizvodnih, tudi predmet stečajne mase. Z njimi bo razpolagal stečajni upravitelj, ki ga bo določilo sodišče. Predvideva, da bo šla njihova lastnina v prodajo.

Na vprašanje, kako se počuti ob verjetnem stečaju Vegrada, je odgovoril, da je že ob nastopu dela napovedal ustrezne ukrepe, če bo ugotovil, ''da zadeve ni mogoče speljati. Načelno sem držal obljubo.'' Po njegovih informacijah sicer Vegradovi finančni podatki do poročila 30. junija ''bolj ali manj držijo. Nekaj računov je bilo v potrjevanju, nekaj računov je bilo zavrnjenih, zato jih ni v evidenci. Prava slika bo vidna po prijavi vseh podatkov'', kar pa je že stvar stečajnega upravitelja, ki bo odločal tudi o nedokončanih poslih. "Nekateri se bodo verjetno dokončali, drugi pa ne."

Na vprašanje, kaj bo s kupci stanovanj v Celovških dvorih, ki jih je prodajalo hčerinsko podjetje Vegrad AM, je odgovoril, da gre spet za eno od hčerinskih podjetij, za katerega pa za zdaj stečaj Vegrada nič ne pomeni. A sčasoma bo tudi Vegrad AM predmet stečajne mase, kar pa ne velja tudi za stanovanja.

Stavka se nadaljuje v torek

Po umiku predloga za prisilno poravnavo je večdnevna stavka za dva dni prekinjena. Delavci imajo danes in ponedeljek odobreno plačano odsotnost z dela, nato pa se bo nadaljevala do izpolnitve stavkovnih zahtev, ki so poplačila plač vsem zaposlenim v Vegradu in njegovih podjetij, je dejal sindikalist Srečko Čater.

Zahtevajo namreč enakopravno obravnavo vseh udeležencev, tako 633 zaposlenih v Vegradu, kot tudi dobrih 400 zaposlenih v ostalih hčerinskih podjetjih Vegrada. O nadaljnjih postopkih bodo po njegovih besedah zaradi številnih odprtih vprašanj v ponedeljek odločali pravniki in ekonomisti sindikata.

Po stečaju bo lahko tudi država aktivno pomagala pri socialnem položaju delavcev. Ob razglasitvi stečaja bo namreč prišel stečajni upravitelj, ki bo razdelil obvestila o odpovedi delovnega razmerja. 633 delavcev bo lahko takrat zaprosilo za pomoč iz jamstvenega sklada in se prijavilo na zavod za zaposlovanje. ''Direktor Jamstvenega sklada mi je zagotovil, da bo pomoč možno zagotoviti v 22 do 24 dneh,'' je dejal Čater. Denar lahko dobijo tudi delavci iz tujine.

Pogoja za pridobitev denarja iz Javnega jamstvenega in preživninskega sklada sta sicer prenehanje delovnega razmerja zaradi stečaja in prijava terjatev v stečajno maso. Obenem mora stečajni upravitelj skladu poslati finančne podatke, koliko je podjetje dolžno delavcem. Po zatrdilu vodje sektorja na jamstvenem skladu, Aleša Marinčka, se po pridobitvi vseh podatkov potrudijo za čimprejšnje izplačilo delavcem. Pomoč je enkratna, upravičenec lahko dobi največ štiri in pol minimalne plače, kar je nekaj manj kot 2350 evrov. Zatem v skladu čakajo na povračilo iz stečajne mase, če ga dobijo.

Kaj bo s hčerinskimi podjetji?

Čater je še opozoril, da je trenutno predlog za stečaj samo za Vegrad, medtem ko hčerinskih podjetij, med njimi tudi Vegrad Inde, v katerem je zaposlenih okoli 200 delovnih invalidov, ki tudi pet mesecev niso dobili plače, ne zajema. Upa, da bo njihov položaj uredil stečajni upravitelj.

Pravnik Ude: Stečajni upravitelj bo imel težko delo

Profesor na Pravni fakulteti v Ljubljani Lojze Ude delavcem svetuje, naj skušajo, da ne bodo znova izigrani, s pomočjo sindikata doseči čimprejšnjo razjasnitev, katere delavce bodo obdržali za dokončanje nujnih poslov. Preostale bodo odpustili, tako da bodo lahko takoj uveljavljali pravice na jamstvenem skladu. Stečajni upravitelj bo imel po njegovih pojasnilih vsa pooblastila vseh organov in bo dejansko opravljal zelo težko, ekonomsko in pravno delo. Glede Vegradovih hčerinskih družb, za katere ni bil podan predlog za stečaj, je pojasnil, da bodo šli njihovi lastninski deleži verjetno v prodajo.

Nekdo naj bi kupil stanovanje od Vegrada še po Jazbinškovem zakonu, vendar lastništvo ni vpisano v zemljiško knjigo. Ude je dejal, da gre za izločitvene zahtevke, ki so pravno zelo zahtevni. Poglavitno vprašanje je po njegovem mnenju, kako je s kupci stanovanj pri nedokončanih Vegradovih poslih. Njihova usoda je delno odvisna tudi od tega, katero podjetje je sklepalo kupoprodajne pogodbe.

Na vprašanje, ali bo nekdanja predsednica uprave Hilda Tovšak odgovarjala s svojim premoženjem, je odgovoril, da lastnik delnic ne odgovarja za obveznosti kapitalske družbe. S premoženjem bi odgovarjala samo v primeru osebne odgovornosti, ugotovljene v odškodninski tožbi. Sicer ji očitajo neizplačevanje plač in prispevkov, prikrivanja poslovnih podatkov. Postopki dokazovanja naštetega pa so zahtevni. Prikrivanje podatkov je lahko v skrajnem primeru zloraba pooblastil v gospodarstvu. ''Ampak vsako kaznivo dejanje je treba dokazati.'' Morebitne postopke mora sprožiti stečajni upravitelj, iztoženo gre namreč v stečajno maso.

Banke so februarja blokirale račune

Težave Vegrada, ki je bilo eno največjih slovenskih gradbenih podjetij, so se začele stopnjevati letos, zaradi česar so banke februarja blokirale račune podjetja, s čimer so se začele stopnjevati težave pri izplačilih plač zaposlenim. Vse glasnejši so bili tudi dobavitelji in podizvajalci Vegrada, zaradi česar je prišlo med drugim do večmesečnega zamika pri dokončanju gradnje 822 stanovanj ljubljanskih Celovških dvorov in do zastojev pri številnih drugih gradbenih podjetjih.

Že konec junija, ko je bil Vegrad upnikom dolžan 240,7 milijona evrov, so prvi upniki podali predlog za stečaj podjetja, uprava Vegrada takrat na čelu s Hildo Tovšak pa je 12. avgusta razglasila plačilno nesposobnost podjetja in se zavezala, da bo pripravila program finančnega prestrukturiranja podjetja. Nato je Tovšakova mimo nadzornega sveta podala predlog za prisilno poravnavo družbe, hkrati pa je skladno z zakonom morala vložiti tudi podrejeni predlog za stečajni postopek, kar pomeni, da se prisilna poravnava lahko zaključi ali s pravnomočno izglasovano prisilno poravnavo ali s stečajem.

Sodišče je nato postopek prisilne poravnave uvedlo 1. septembra in za upraviteljico prisilne poravnave imenovalo Alenko Gril. Vegrad je v predloženem načrtu finančne reorganizacije navadnim upnikom, ki so imeli konec junija do Vegrada skoraj 186 milijonov evrov terjatev, predlagal, da se odpovejo skoraj 80 odstotkom terjatev, ostalo petino pa bi dobili povrnjeno v štirih letih. Upniki so sicer imeli do 1. oktobra čas za prijavo svojih terjatev.