'O uspešnosti prisilne poravnave bodo zdaj odločali upniki'

Prvi narok mariborskega okrožnega sodišča, na katerem naj bi obravnavali ugovor prisilne upraviteljice cerkvene družbe Gospodarstvo Rast Alenke Gril proti vodenju postopka prisilne poravnave in zahtevo za stečaj, je bil zaključen v nekaj minutah. Grilova je namreč tokrat zahtevo zaradi spremenjenega načrta finančnega prestrukturiranja umaknila.

Kot je sodnici Lilijani Rebernik pojasnila prisilna upraviteljica, se je za takšen korak odločila zato, ker je uprava Gospodarstva Rast v spremenjenem načrtu finančnega prestrukturiranja upoštevala vse njene pripombe.

"Vse terjatve, ki v prvem načrtu niso bile zajete, so zdaj vanj vključene," je pojasnila Grilova, ki o uresničljivosti predlaganega novega načrta ni želela govoriti, saj se bodo zdaj o uspešnosti ali neuspešnosti prisilne poravnave odločali upniki, ki jim je dolžnik ponudil dokapitalizacijo s konverzijo njihovih terjatev. Po njenem mnenju je prag uspešnosti omenjene ponudbe zastavljen zelo visoko, a je zdaj stvar upnikov, kako se bodo odločili.

'Nadaljnja usoda podjetja je v rokah upnikov'

V Gospodarstvu Rast so v spremenjenem načrtu finančnega prestrukturiranja upnikom ponudili konverzijo terjatev v osnovni kapital družbe, in sicer najmanj v višini 79,5 milijona evrov ter 55-odstotno poplačilo navadnih upnikov v štirih letih, kar je več kot po prvotnem načrtu. Upniki imajo čas za vpis novih delnic do 21. oktobra.

Prvi mož družbe, ki je v lasti mariborske nadškofije ter celjske in murskosoboške škofije, Dušan Zazijal je bil z današnjim ravnanjem prisilne upraviteljice zadovoljen, tudi sam pa se zaveda, da je nadaljnja usoda podjetja v rokah upnikov. Od teh pričakuje, da bodo z vso resnostjo preučili nov načrt ter da bodo v njem videli možnost za nadaljnji obstoj Gospodarstva Rast.

"Če se to ne bo zgodilo, bo družba šla v stečaj," se zaveda Zazijal, ki hkrati priznava, da je prag uspešnosti predlagane konverzije, ta znaša kar 99 odstotkov navadnih terjatev, relativno visok, a se jim je po neuspešnih pogovorih z družbeniki, potencialnimi strateškimi partnerji in bankami upnicami to zdela edina smiselna možnost. Potencial podjetja vidi predvsem v naložbah, ki jih imajo v Zvonu Ena in Zvonu Dva Holdingu, a se vse to lahko kmalu poruši, saj sta tudi ti dve družbi v prisilni poravnavi in tik pred stečajem.

Zazijal meni, da rezervni načrti vselej obstajajo, a se jim letos poleti ni posrečil niti dogovor z nemško investicijsko družbo TAP 09, ki ni našla ustreznega dogovora z bankami. "Morda pa se še vedno lahko najde kakšen drug partner, ki bi vstopil v družbo. Če tega ne bo in se tudi upniki ne bodo odločili za predlagano rešitev, potem je na vrsti stečaj družbe," je še enkrat poudaril Zazijal.

Cerkvena ustanova bi izgubila skoraj osem milijonov evrov

Stečaj bi za Nadškofijo Maribor pomenil izgubo pomembne finančne naložbe, hkrati s tem pa dodatne odpise in slabitve. Gospodarstvo Rast je namreč v preteklih letih od nadškofije prejela skoraj štiri milijone evrov neposredne finančne pomoči, skupaj z denarnimi sredstvi za nekatere povezane družbe pa bi mariborska cerkvena ustanova izgubila skoraj osem milijonov evrov. Hkrati s tem bi najverjetneje ostala tudi brez nekaterih nepremičnin, in sicer samostana Studenice, orglarske delavnice v Hočah ter poslovne zgradbe na Barvarski ulici v Mariboru.