Zgodba meče slabo luč na ves nadzorni svet Nove Ljubljanske banke ter na nekdanjega in sedanjega guvernerja Franceta Arharja in Mitjo Gasparija. Vse to pa po trditvah uprave Nove Ljubljanske banke zaradi pomanjkljivosti, ki sploh niso tako zelo pomembne.
O pomanjkljivostih pri poslovanju hčerinskih bank NLB v tujini vpleteni ne bi črhnili niti besede, če ne bi nekdo poklical na časopis Finance in jim povedal internetni naslov ameriške agencije za zavarovanje depozitov. Tam je že pol leta objavljeno poročilo o poslovanju LBS New York.
Poročilo pravi, da mora banka takoj prenehati s tveganim kreditiranjem, preslabim notranjih nadzorom in kršenjem zvezne zakonodaje.
Glavni urednik Financ Peter Frankl pravi, da se zdaj veliko govori, kako to, da je poročilo prišlo na dan prav pred privatizacijo. Odgovora na to vprašanje Frankl ne pozna natančno in pravi, da jim je bilo v tem času namignjeno, da to poročilo obstaja. Pravo vprašanje se mu zdi, zakaj je poročilo hotel nekdo skriti. Za kritično poročilo je vedelo veliko ljudi, ki pa se zdaj, ko je poročilo znano, izgovarjajo na vse druge - češ vedeli so drugi, v prvi vrsti nadzornik Banka Slovenije.
Vice guverner Banke Slovenije Samo Nučič pravi, da je dejstvo, da so to poročilo objavili na internetu, stvar njihove politike oziroma zakonodaje ter ameriške agencije za zavarovanje depozitov kot institucije, ki skrbi za varovanje vlog. Pri nas smo vezani na zakon o bančništvu in na memorandum, ki smo ga podpisali z obema institucijama k profesionalni molčečnosti.
Vedel je bivši guverner Arhar in vsi finančni ministri; Mitja Gaspari, zdaj neposredni nadzornik kot guverner, vmes Invanušič, pa tudi sedanji finančni minister Tone Rop. Kako se obveščajo o tako pomembnih zadevah, zgovorno kaže pričevanje ministra Ropa o tem, kako ga je takratni guverner Arhar seznanil s problemom LBS. Rop pravi, da mu je Arhar povedal, da mu je to mimogrede omenil decembra, ko sta govorila o povsem drugih temah.
Vedel je tudi nadzorni svet Nove Ljubljanske banke. Toda ščitenje hrbtov pod krinko varovanja poslovnih ali osebnih skrivnosti se je ponovila tudi tokrat. Peter Frankl misli, da državni bančniki in politiki pred davkoplačevalci ne smejo skrivati javnih podatkov o poslovanju neke državne institucije. Tako meni tudi predsednik uprave Nove Ljubljanske banke Marko Voljč, ki pravi, da je pri občutljivih zadevah, kot so finance, v največji finančni instituciji ob dejstvu, da je v večinski državni lasti, da je financirana z denarjem davkoplačevalcev, absolutno legitimno in upravičeno, da se posluje in informira na transparenten način.
Javnosti kljub temu o obstoju poročila nikoli niso obvestili. Če bi poročilo objavili tudi v Sloveniji, sedanji ministrski svetnik Rudi Gabrovec verjetno nikoli ne bi sedel v stol direktorja urada predsednika vlade ali pa bi po opravljeni debati v stol sedel opran krivde. Rudi Gabrovec je namreč do izdaje poročila vodil sporno newyorško banko. Tudi uprava Nove Ljubljanske banke bi morala svoje delo pojasnjevati bolj na očeh javnosti in ne le v krogu znancev iz nadzornega sveta in politike.
Peter Frankl meni, da je potrebno bančnike v vrhovih državne banke, ki ne opravljajo svojega dela dobro, pozvati na odgovornost, še posebej, če se ti bančniki vedejo dekadentno. Po njegovem moramo vedeti, da vsem našim bančnikom davkoplačevalci plačujejo igranje golfa.
Špekulacije v bančnih in političnih krogih zdaj kažejo na to, da hoče nekdo ubiti več muh na en mah; diskreditirati osebje okoli premiera in zmanjšati potencialno ponudbo za nakup Nove Ljubljanske banke. Marko Voljč pravi, da s tem prav gotovo nikomur ne delamo usluge, ker s tem očitno trpi kredibilnost. To pa ima lahko po njegovih besedah posledice tudi pri vrednosti te banke zaradi percepcije, ne zaradi dejstev in nenazadnje vpliva tudi na to, kako bo potekal proces privatizacije, ki je z vidika te države po njegovem prepričanju ena izmed prioritetnih nalog.
Finančni minister Rop pravi, da bi lahko špekuliral tudi on in dejal, da si morda kdo želi, da ne bi bilo privatizacije in sprememb ter, da bi se politika še naprej vmešavala v gospodarske subjekte in mu pride prav, da govorimo o zgodbah, kaj je kdo kriv in kaj je kdo ukradel. Rop pravi, da imamo podatke in dejstva ter prosi, da se pokliče vse ljudi, ki so odgovorni zato.
O pomanjkljivostih so vsi pristojni vedeli vse in po trditvah vice guvernerja tudi ukrepali. Kot pravi Samo Nučič, je Nova ljubljanska banka, kar se tiče razmerij z LBS, v celoti izpolnila njihove zahteve.
Toda s prikrivanjem poročila in nejasnim ugotavljanjem odgovornosti so vsi ti ljudje ustvarili maneverski prostor za vse tiste, ki v poročilu ameriške agencije za zavarovalni nadzor vidijo priložnost, da tik pred privatizacijo uveljavijo svoje parcialne interese. In tudi poveličevani bančni sektor ne deluje prav nič evropsko.
