Med prioritetnimi smermi ukrepanja je vlada v omenjeni strategiji tako zapisala, da je treba sprejeti ukrepe, s katerimi bo država ustvarjala razmere, v katerih bo primarni trg vrednostnih papirjev postal pomembnejši vir financiranja slovenskega podjetniškega sektorja in da je treba nadaljevati s krepitvijo nadzora finančnih institucij.
Na velik razkorak med besedami in dejanji kaže po Bajukovih besedah ureditev dokončnega preoblikovanja pidov v ZISDU, saj ne ureja preoblikovanja pidov v prave investicijske družbe. Dopušča nadaljnjo večinsko preoblikovanje pidov v delniške družbe, ki jih zakon preimenuje v javno-finančne holdinge in jim določi minimalne kriterije za strukturo njihovih naložb ter minimalni nadzor agencije za trg vrednostnih papirjev.
Kot je še dejal predsednik NSi, je strokovna javnost in tisti, ki so spremljali razvoj Slovenije, leta 1994 verjela, da bodo pidi predstavljali osnovo razvoju investicijskih skladov v državi in s tem kapitalskemu trgu. Država bi morala varovati interese malih delničarjev, ki so svoje certifikate zaupali pidom, iz ZISDU pa jasno izhaja, da dejanska strategija ni takšna. Iz pidov bo po Bajukovem mnenju nastalo nekaj zaprtih investicijskih skladov in večina navadnih delniških družb.
Na predlog zakona je prispela množica pripomb in predlogov
Vlada bo morala za obravnavo predloga zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje v državnem zboru počakati na oktobrsko sejo. Odbor za finance in monetarno politiko, ki bi moral začeti z razpravo o zakonskem predlogu, je namreč na predlog predsednika Cirila Pucka (LDS) odločil, da bo zaradi številnosti ter obsežnosti pripomb in mnenj k predlaganemu besedilu, pripravo dopolnjenega predloga ZISDU umestil na dnevni red ene izmed prihodnjih sej.
K vladnemu predlogu ZISDU je namreč svoje pripombe oz. mnenja poslalo Združenje družb za upravljanje, Agencija za trg vrednostnih papirjev, odvetniki Jurij Dolžan, Mitja Vidmar in Igor Zemljarič, Gospodarska zbornica Slovenije ter Zakonodajno - pravna služba državnega zbora.
Že samo mnenje parlamentarne zakonodajno-pravne službe pa je bilo tako obsežno, da se je Pucko že v sredo odločil za enodnevno prestavitev seje odbora, s čimer naj bi strokovna služba matičnega delovnega telesa pridobila dodaten čas za pripravo ustreznih predlogov zakonskih dopolnil.
