Tiskovni predstavnik Novartisa Mark Hill je za 24 ur povedal, da trenutno še ni natančno znano, kolikšen delež delnic je v lasti Novartisa. "Počakali bomo na podatke iz borznih hiš in bank, natančne podatke o našem deležu v Leku pa bomo lahko sporočili šele čez dva ali tri dni," je povedal Hill.
Umik delnic Leka z borze?
Po pisanju današnje izdaje časnika Finance, ki se sklicuje na neuradne vire, pridobil celo več kot 90 odstotkov Lekovih delnic, kar bi lahko pomenilo, da bo ljubljanski farmacevt, kot je pred dnevi napovedal njegov predsednik uprave Metod Dragonja, verjetno umaknil svoje delnice z borze. Umik Lekovih delnic z borze morajo sicer najprej potrditi lastniki Leka. Po mnenju nekaterih borznih poznavalcev bo delnica v primeru odločitve umika delnic do dejanskega umika močno padla, nekateri pa menijo, da se to ne bo zgodilo. Že sedaj je namreč povpraševanje po delnicah ljubljanskega farmacevta tako majhno, da se njihov tečaj ne spreminja bistveno.
Lastniki potrdili prevzem
Novartisov prevzem ljubljanskega farmacevta so dokončno potrdili lastniki Leka, ki so na torkovi izredni skupščini podprli nekatere spremembe statuta družbe, ki omogočajo prevzem. Gre za spremembe statuta, ki se nanašajo na izključitev prednostnih pravic obstoječih delničarjev pri nakupu Lekovih delnic v primeru dokapitalizacije družbe, in za dopolnitve statuta v delu, ki govori o omejitvi 15-odstotnega praga za nakup Lekovih delnic. Delničarji so tako ta člen, po katerem bi moral prevzemnik za pridobitev več kot 15 odstotkov Lekovih delnic pridobiti ustrezno dovoljenje nadzornega sveta, črtali iz statuta.
Ponudba Novartisa je začela veljati 28. septembra in sprva trajala en mesec, do 28. oktobra, ko je Novartis za delnico ponujal 95.000 tolarjev. Nato so Švicarji ponudbo zvišali na 105.000 tolarjev in jo s tem podaljšali do danes. Kupnina za celotni Lek znaša okrog 203 milijarde tolarjev.
Zelena luč urada za varstvo konkurence
Urad za varstvo konkurence bo po zagotovilih njegovega direktorja Andreja Plahutnika ta teden izdal odločbo o priglasitvi koncentracije družb. Njena vsebina je že znana, saj je Plahutnik že pred dnevi povedal, da povezava med družbama ni sporna.
GlaxoSmithKline toži Lek
Sicer pa je Lek danes tudi javno objavil, da sta britanska družba GlaxoSmithKline in njena ameriška podružnica SmithKline Beecham v Severni Karolini v ZDA 30. oktobra letos vložili tožbo proti Leku zaradi različice antibiotika Augmentin, ki ga Lek proizvaja pod imenom Amoksiklav. V njej družbi predlagata izdajo začasne odredbe zaradi dejanj nelojalne konkurence v zvezi z omenjenimi proizvodi. V Leku so tožbo, ki jo sicer ocenjujejo kot neutemeljeno, pričakovali, saj je GlaxoSmith Kline doslej vložil tožbe že proti vsem proizvajalcem generične različice njihovega zdravila Augmentin, ki prodira na pred nedavno sproščen ameriški trg.
Kot je znano, Britanci poleg Leka tožijo še izraelsko farmacevtsko družbo Teva, indijskega farmacevta Ranbaxy in Novartisovo družbo Geneva Pharmaceuticals, in to zaradi domnevne uporabe v osemdesetih letih iz laboratorijev Glaxa ukradenega bakterijskega seva. V britanski družbi naj bi omenjene farmacevte tožili zato, ker po njihovem mnenju v svojem produkcijskem procesu uporabljajo ukradeni antibiotik, ki pripada Glaxu.
