Jože Novak je nadzornemu svetu sklada podal odstopno izjavo, ki jo je svet soglasno sprejel. Kot po seji nadzornega sveta pojasnil Novak, se je odločil za drugo poslovno pot.
Novak je na direktorskem položaju lansko poletje nasledil Edvarda Ovna, ki je sklad vodil kar 12 let. Novi direktor je takoj naletel na težave. V Dragomlju se je zapletalo zaradi rokov vselitve. Podjetje Etaline, s katerim je pogodbo sklenil še Oven, stanovanj ni dokončalo v roku. Novak je težave reševal dokaj nespretno.
Novak je po seji nadzornega sveta dejal, da je v času vodenja deloval v dobro sklada in, da so v tem času na skladu veliko stvari že izboljšali. "Zdaj pa, da bi olajšal situacijo, tudi pregled za nazaj in druge aktivnosti za naprej, sem se odločil za drugo poslovno pot," je dejal Novak.
Po neuradnih informacijah je okoljski minister Janez Podobnik, sicer tudi predsednik nadzornega sveta sklada, že nekajkrat poskušal zamenjati Novaka, ki ga je na to mesto pripeljal takratni okoljski minister Janez Kopač. Novak naj bi končno popustil političnim pritiskom in odstopil sam.
Novak je zanikal, da bi nanj pritiskali in dejal, da je odločitev o drugi poslovni poti povsem njegova. Minister Podobnik je na vprašanje, ali je bilo kaj pritiskov na Novaka, dejal, da ne. "Z moje strani zanesljivo ne," je poudaril Podobnik.
Posli v Vižmarjih sporni?
Velik udarec za ugled sklada je bilo tudi razkritje domnevno spornih poslov v Vižmarjih. Ljubljansko podjetje Etaline in Oven naj bi sklenila kupčijo, s katero naj bi Etaline zaslužil čez milijardo tolarjev. Okoljsko ministrstvo je sprožilo pregled revizijskih poročil sklada v zadnjem desetletju.
In kaj ti zapleti pomenijo za vse državljane, ki so že podpisali pogodbo za nakup skladovega stanovanja oziroma tiste, ki varčujejo v nacionalni shemi in upajo, da bodo enkrat le prišli do svojega stanovanja?
Minister Podobnik je priznal, da je z nekaterimi razkritji, sumi in informacijami o delovanju sklada v preteklih letih na sam sklad in njegovo delo padla senca dvoma.
Sprejeli sklepe za boljše delovanje
Nadzorniki so na seji na predlog uprave sprejeli tudi ukrepe, s katerimi želijo zagotoviti boljše delovanje sklada v prihodnje. Med drugim so sprejeli rebalans programa dela sklada in finančnega načrta za leto 2005. Razpravo o tem bodo nadaljevali na naslednji seji.
Nadzorni svet se je seznanil z informacijo uprave glede izvajanja projekta Novih Dragomelj 1. Dokončno celovito poročilo projekta pa bodo po Podobnikovih besedah sprejeli ob končnem obračunu, predvidoma do konca letošnjega leta.
Sprejel je tudi sklepe za izvedbo postopka interne revizije poslovanja sklada, izdelave izvedenskega mnenja, poročil in drugih ukrepov, ki so potrebni za saniranje razmer v skladu. Interna revizija poslovanja bo po Podobnikovih besedah usmerjena predvsem v postopke, pristojnosti in odgovornosti za sklepanje in sklenjene pogodb za finančne in kapitalske naložbe v obdobju od leta 2000 do oktobra 2005. Preverili bodo tudi povezave sklenjenih pogodb ali sporazumov in nakazil finančnih transakcij.
