
V skladu z razvojnim načrtom in usmeritvami slovenskega turizma za obdobje 2007 - 2011, ki ga je sprejela vlada, naj bi se število turistov v Sloveniji v tem obdobju letno v povprečju povečalo za šest odstotkov, število nočitev za štiri odstotke, devizni priliv pa za osem odstotkov. Med cilji strategije so zapisali še občutno povečanje prepoznavnosti Slovenije, decentralizacijo ter trajanje turistične sezone skozi vse leto.
Dokument je za slovensko turistično gospodarstvo in Slovenijo zelo pomemben. V njegovi pripravi so sodelovali vsi ključni slovenski turistični akterji in zainteresirana javnost, in kot tak predstavlja konsenz vseh deležnikov turističnih interesov v državi, je ob današnji predstavitvi načrta na novinarski konferenci poudarila državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo Andrijana Starina Kosem.
Ena temeljih razlik med novim in starimi turističnimi razvojnimi načrti je v pogledu na turizem v Sloveniji. Če so prejšnji načrti izpostavljali posamezna turistična območja v državi, pa nov Slovenijo razume kot enovito turistično destinacijo, je dejal direktor direktorata za turizem na ministrstvu za gospodarstvo Marjan Hribar. "Iskreno verjamemo, da je mogoče slovenski turizem razvijati v vseh delih države," je poudaril.

S turizmom naj bi se poslej v Sloveniji ukvarjali vseh 12 mesecev leta. To je drugi pomemben cilj razvojnega načrta. Posebej je tu Hribar izpostavil Portorož, ki je tarča številnih kritik, čeprav je daleč najbolj zasedeno letovišče v celotnem Sredozemlju, ko gre za hotele s štirimi in petimi zvezdicami, je pojasnil.
Med ključnimi cilji načrta je tudi promocija sprememb. Po podatkih Svetovne turistične organizacije je Slovenija po privlačnosti turistične ponudbe uvrščena zelo nizko, kar je delno mogoče pripisati relativno nizki prepoznavnosti Slovenije, je povedal Hribar.
Da bi dosegli zastavljene cilje, pa bo treba nadgraditi model organiziranosti slovenskega turizma, kar naj bi začeli v prihodnjem letu, ter oblikovati turistične destinacije.
Razvojni načrt opredeljuje osem politik: politiko razvoja turističnih destinacij, človeških virov, trženja in promocije, zagotavljanja kakovosti, uvajanja informacijske tehnologije in komunikacij, politiko razvoja poslovnega okolja in investicij, politiko razvoja raziskovalnega dela ter politiko trajnostnega in prostorskega razvoja.
Posamezni ukrepi znotraj politik imajo tudi jasno opredeljene nosilce in odgovornosti, ki iz tega izhajajo, v načrtu pa je opredeljeno tudi ocenjevanje uresničevanja ciljev.
Kot je še pojasnil Hribar, naj bi se delež turizma v bruto domačem proizvodu v prihodnjih letih povečeval in do konca leta 2011 dosegel približno 10 odstotkov. Na obseg turizma naj bi ugodno vplivala tudi uvedba evra, bo pa razmeroma velik izpad nastal zaradi ukinitve menjalniškega poslovanja, ki se je štelo med turistične storitve.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.