Nova KBM bo za Abanko odštela 444 milijonov evrov

Danes je Slovenski državni holding (SDH) v imenu države podpisal pogodbo o prodaji stoodstotnega deleža Abanke. Zanj bo Nova KBM, sicer v lasti ameriškega sklada Apollo, odštela 444 milijonov evrov. 

Nadzorni svet SDH je soglasje k prodaji Abanke Novi KBM podal v sredo, danes pa je sledil še podpis prodajne pogodbe, ko so razkrili tudi vrednost transakcije. Država bo v postopku prodaje prejela 511 milijonov evrov, in sicer iz naslova že izplačanih dividend za lansko poslovno leto 67 milijonov evrov, iz naslova kupnine pa 444 milijonov evrov, so sporočili iz SDH.

Večina kupnine za zniževanje javnega dolga 

Na ministrstvu za finance so v sredo pojasnili, da bo 10 odstotkov kupnine namenjene za demografski rezervni sklad, 90 odstotkov pa za zniževanje javnega dolga.

 Tretja največja banka v Sloveniji, več kot 1000 zaposlenih 

Abanka z več kot 1000 zaposlenimi je tretja največja banka v Sloveniji, ki nudi celovite finančne storitve, od klasičnega bančništva do bančno-zavarovalniških storitev. Njeni začetki segajo v leto 1955, danes pa je v 100-odstotni lasti države.

V okviru sanacije in združitve z Banko Celje je država vanjo v letih 2013 in 2014 vložila 781 milijonov evrov. Kot delničarka Abanke je država v zadnjih treh letih doslej že prejela 178,3 milijona evrov dividend, poleg kupnine pa je upravičena tudi do zneskov iz naslova prodaje terjatev, ki so bile v sklopu ukrepov za krepitev stabilnosti bank v letu 2014 prenesene na Družbo za upravljanje terjatev bank. "Ocenjeno je, da bodo navedeni prilivi presegli vrednost omenjenih ukrepov, ki so bili potrjeni z odločbo Evropske komisije," pravijo na SDH.

Priložnost, da zgradijo močno, združeno banko 

Predsednik uprave SDH Igor Kržan je po podpisu pogodbe povedal, da so s prodajo izpolnili zaveze, ki jih je Slovenija dala Evropski komisiji glede dovoljene državne pomoči. "Podpis pogodbe predstavlja pomemben korak pri prizadevanjih SDH, da uspešno zaključi privatizacijske postopke s pridobitvijo odgovornih in izkušenih investitorjev, ki bodo podprli razvoj gospodarskih družb in njihovo preoblikovanje v uspešnejša in bolj konkurenčna podjetja," je dejal. Kupec bo po njegovih besedah dobil dobro in stabilno banko.

Predsednik uprave Nove KBM John Denhof pa je podpis pogodbe označil za izjemno priložnost, da zgradijo močno, združeno banko, to pa je pozitivno za slovensko gospodarstvo. "Združena banka bo imela boljši dostop do strank v vseh segmentih po vsej državi in bo podpirala konkurenčnost slovenskega bančnega sektorja," je ocenil.

Levica na 'izsiljeno prodajo': Plenilskemu skladu smo prodali Abanko za drobiž

Na prodajo Abanke se je odzvala tudi Levica in Luka Mesec, ki je v izjavi za javnost zapisal: "Šarec je dejal, da bi moral "SDH krepko razmisliti o nadaljevanju prodaje Abanke. Zlasti ne sumljivim skladom". Nato pa je Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) dopustil, da dober teden za tem Abanko proda sumljivemu ameriškemu skladu Apollo Management Fund. Prav ta sklad že leta služi na račun slovenske države in davkoplačevalcev." 

Dodaja, da je NKBM Slovenija leta 2013 dokapitalizirala z 870 milijoni evrov, tri leta kasneje pa prodala zgolj za 250 milijonov skladu Apollo in EBRD. "Mimogrede, Apollo je bil istega leta Združenim državam Amerike primoran plačati 53 milijonov dolarjev odškodnine zaradi zavajanja investitorjev in prikritega zaračunavanja provizij svojim strankam. Appolo in EBRD sta v preteklih dveh letih iz NKBM potegnila za okrog 100 milijonov evrov dividend, trenutno pa iščeta novega kupca za banko, pri čemer zahtevata kupnino v višini 650 milijonov evrov. Apollo in EBRD bosta torej v zgolj treh letih zgolj z veriženjem lastništva v NKBM zalsužila 500 milijonov evrov neto provizije oziroma 200% provizijo glede na kupnino." 

"Primer NKBM dokazuje, da je tržna cena banke za nove lastnike bistveno višja od kupnine, ki so jo pripravljeni plačati naivnim lastnikom, med katerimi je slovenska država. Prav tako dokazuje, da sumljivih skladov, kot je Appolo ne zanimajo strateško premišljene, dolgoročne naložbe v slovenski bančni sistem, temveč agresivno izčrpavanje bank z namenom doseganja višjih donosov," še dodajajo. 

In še: Apolloje po prevzemu NKBM v pol leta odpustil 240 zaposlenih: "Nedpustno je, da smo temu plenilskemu skladu, ki v lovu za hitrimi dobički odpušča in pustoši domačo bančno infrastrukturo, zdaj prodali še zadnjo sistemsko banko v državni lasti. In spet za drobiž - v Abanko je država skupno vložila kar 780 milijonov evrov, prodala pa jo je za borih 444 milijonov."  

Analitik: Abanka prodana za razmeroma dobro ceno

Na drugi strani analitik pri borznoposredniški družbi Ilirika Lojze Kozole ocenjuje, da je bila Abanka prodana za razmeroma dobro ceno: "Banka je bila glede na tržne razmere in glede na primerljive banke v naši okolici ter glede na to, da je morala biti prodana, prodana za dobro ceno." 

Kupnina bo znašala 444 milijonov evrov oz. ob upoštevanju dividende, ki je bila izplačana maja, 511 milijonov evrov. Dosežena cena je v zgornjem območju Kozoletove ocene iz oktobra lani, da bi lahko cena znašala med 0,6 in 0,8 knjigovodske vrednosti. Ob upoštevanju knjigovodske vrednosti delnice konec leta 2018 in kupnine brez dividende bo cena 0,76 knjigovodske vrednosti delnice.

To je več kot pri prodaji NLB, razliko pa Kozole pojasnjuje z dejstvom, da se je pri Abanki država umaknila v celoti, v NLB pa obdržala 25 odstotkov in eno delnico.