Nova delitev Berlina

Več kot desetletje in pol po padcu Berlinskega zidu se med zahodnim in vzhodnim delom nemške prestolnice, ki je 40 let ležala na fronti liniji hladne vojne, dviga nova zavesa. V vzhodnem predelu mesta rastejo nove stavbe, medtem ko je večina “zahoda” – nekoč ponosnega vzgleda kapitalizma - prepuščena mrtvilu.

Udarec za slavno postajo Zoo

Zadnji udarec “mestnemu zahodu”, kakor zahodni del mesta poznajo njegovi prebivalci, je vzniknil po mesecu maju, ko je Berlin odprl novo centralno železniško postajo, ki je največja v Evropi in leži v bližini nekdanje "nikogaršnje zemlje", kjer je stal berlinski zid. Z njo izgublja na pomenu znamenita postaja Zoo v zahodnem delu Berlina, saj mnogi vlaki tam ne ustavljajo več.

“Turisti ne prihajajo več sem, restavracije in hoteli na tem področju pa trpijo,” je povedal Klaus Dieter Gröhler, namestnik župana zahodnega predela mesta Charlottenburg-Wilmersdorf. “To je še en udarec. Moramo zagotoviti, da napredovanje vzhoda ne bo vodilo v uničenje zahoda,” je dejal Gröhler, ki se zavzema za to, da bi se vlaki ustavljali na postaji Zoo.

Zahod mesta preživlja težke čase

Pred štirimi meseci je šlo skozi postajo Zoo dnevno 120.000 potnikov. Sedaj je postaja mrtva. Brezdomci in narkomani tavajo po postaji in zdi se, da so razcapani golobi v številu prekašali še tiste redke potnike, ki se prevažajo z lokalnimi vlaki.

“Slabo je,” je dejal Horst Flatau, 58-letni prodajalec sadja in sokov na postaji Zoo. “Iz dneva v dan posel propada,” je povedal. Z dohodki, ki so se znižali za 60 do 70 odstotkov, je bil prisiljen odpustiti tri delavce, razmišlja pa tudi o selitvi.

Prizadeta pa ni le železniška postaja. Nekdaj živahna ulica Kurfürstendamm, z diskontnimi trgovinami in tablami “Dajemo v najem”, je videti mrtva.

Po združitvi Nemčije leta 1990 preživlja težke čase tudi moderna berlinska opera, ki je soočena z trdo konkurenco vzhodnih rivalov. Njena prihodnost je negotova in najmanj en teater na “Ku’dammu” bo prenehal delovati. Zaprli pa so že nekatere druge teatre in kinodvorane.

Gradbišče na vzhodu

Mrtvilo na zahodu je v pravem nasprotju s tem, kar se dogaja v zgodovinskem srcu nekdanjega vzhoda, ki je zadnjih 15 let videti kot gradbišče. Vanj so investirali milijarde evrov zveznega, državnega in zasebnega kapitala. Zrasle so številne nove stavbe, vključno s petnadstropno železniško postajo in futurističnim kinom ter nakupovalnim kompleksom na Potzdamer Platzu, ki je bil v času železne zavese prazen.

Turisti zapuščajo zahodne dele mesta in obiskujejo popravljeno parlamentarno stavbo Reichstag s stekleno kupolo, ki jo je oblikoval britanski arhitekt Norman Foster, ter na novo očiščena Brandenburška vrata. Mladi želijo živeti v popularnem okrožju Mitte in Prenzlauer Berg, z obnovljenimi hišami in živahnim nočnim življenjem. Podjetja se selijo na vzhod, kjer so nove prostorne pisarne in poslopja vladnih ustanov.

Bo panoramsko kolo oživilo zahodni del mesta?

Berlinska vlada, ki jo vodijo Socialni demokrati in nekdanja komunistična PDS, se zaveda, da zahodni del mesta potrebuje investicije. Načrtuje, da bodo zgradili največje panoramsko kolo v Evropi, najverjetneje v bližini postaje Zoo, ki bi lahko privabilo do 500.000 obiskovalcev letno. Za kolo se sicer poteguje še neka druga lokacija na vzhodu in četudi ga dobi Zoo, ne bo dokončano do leta 2008.

Niso pa vsi tako črnogledi. Namestnica nemškega ministra za razvoj Hella Dunger Loeper pravi, da je oznaka "nova delitev" zavajujoča. Mladi mesta ne vidijo več skozi prizmo delitve na vzhod in zahod, poudarja in pojasnjuje, da razvija Berlin svoj center na novo. “Seveda se ne moremo čez noč znebiti 40-letne ločnice, vednar postopno lahko ustvarimo nekaj novega,” je dejala.