'Nov svetovni dogovor je nujen'

Evropski vrh se je resno spopadel ne samo s posledicami, ampak tudi z vzroki za finančno krizo, ter opredelil ukrepe, ki jih mora Evropa sprejeti, zato da se ne bi ustavila gospodarska rast in da ne bi bila ogrožena delovna mesta – tako so sprejete usmeritve, ki omogočajo resen spopad z vzroki krize, je po vrhu v Bruslju dejal premier Janez Janša.

Med temi usmeritvami je Janša izpostavil "klice po boljši regulaciji in po večji odgovornosti v finančnem sektorju, ki je eden pomembnejših vzrokov za nastanek te finančne krize, ter vprašanje bonitetnih agencij, kar je še posebej za Evropo, gledano v globalnem smislu, ključno vprašanje, ki ga je treba rešiti, preden bomo lahko govorili, da so vzroki odpravljeni". "Če bodo ti ukrepi uresničeni, ne bodo samo uspešno odpravljene posledice, ampak se bodo odpravili tudi vzroki te krize," je poudaril Janša.

'Nov svetovni dogovor je nujen'

Med evropskimi voditelji je prevladala tudi visoka stopnja strinjanja, da je potreben nov svetovni finančni sistem, saj sistem, vzpostavljen leta 1944, ne odgovarja več novim razmeram, je pojasnil Janša. Tudi ta sprememba na globalnih finančnih trgih je po Janševem mnenju eden od razlogov, da se je ta kriza zgodila. "Svet financ se je globaliziral, nov svetovni dogovor je nujen," je dejal in dodal, da bo EU prvi korak naredila s skorajšnjim obiskom v ZDA in Kanadi.

Ta poziv k spremembi svetovnega finančnega sistema temelji na predlogu predsednika britanske vlade Gordona Browna, ki je k reviziji globalnih finančnih institucij, vzpostavljenih na konferenci v Bretton Woodsu leta 1944, ker ne zmorejo več nadzorovati tesno povezanih finančnih centrov, pozval pred vrhom po srečanju s predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom.

Evropa tako predlaga reformo svetovnega finančnega sistema. Ta reforma predvideva "večjo odgovornost tistih, ki z njim upravljajo, večjo transparentnost in večji nadzor finančnih trgov, čemur je posvečen tudi dober del sklepov, ki se nanašajo na finančno krizo", je pojasnil Janša. "Še preden se novi mehanizmi vzpostavijo, bo stekla koordinacija nacionalnih nadzornih organov, ki doslej med seboj praktično niso bili povezani. Sklepi vrha pozivajo k najmanj mesečnemu sestajanju," je še razložil Janša.

Sarkozy: Usklajevanje potrebno tudi v gospodarstvu, ne le financah

EU bi morala usklajeno ravnati ne le v primeru finančne krize, ampak tudi na področju gospodarstva, je poudaril predsedujoči EU, francoski predsednik Nicolas Sarkozy, in pri tem omenil primer avtomobilske industrije. Navedel je tudi celo vrsto vprašanj glede bodoče strukture mednarodnega finančnega sistema.

Sarkozy je na vprašanje, kaj se da narediti za preprečitev recesije, poudaril, da se mora Evropa najprej izkopati iz krize. "Za nas je prioriteta, da bančni sistem uredimo tako, da institucije spet začnejo opravljati svoje delo," je dejal. Sarkozy je prepričan, da se bo EU, če se je sposobna usklajeno odzvati na finančno krizo, sposobna usklajevati tudi pri gospodarski krizi.

'Da, da, da in ne, ne, ne!'

Odgovor na vprašanje, ali potrebujemo za gospodarstvo enako usklajevanje kot v primeru financ, se po njegovem glasi "da, da, da", odgovor na to, ali o tem tudi obstaja soglasje, pa je, pravi Sarkozy "ne, ne, ne". Napovedal je, da bo predsedujoča Francija vodilna tudi v tem primeru in omenil, da so se Američani odločili, da bodo avtomobilski industriji dali na voljo posojilo v višini 25 milijard dolarjev. Vprašal se je, ali lahko EU od evropskih avtomobilskih proizvajalcev zahteva, da povsem spremenijo oziroma preusmerijo proizvodnjo k čistim tehnologijam, ne da bi jim pri tem pomagala.

Pri tem se je obrnil k Barrosu, ki trdno stoji za cilji podnebno-energetskega paketa, ki države članice sili k varovanju okolja, čemur bo morala slediti tudi avtomobilska industrija. Sicer pa je rok za dogovor glede podnebnega paketa tako pomemben, da finančna kriza ne more biti izgovor, da cilje opustimo, je bil jasen Sarkozy.

Sarkozy in Barroso sta po vrhu poudarila tudi, da v povezavi obstaja soglasje za svetovni vrh o finančni krizi, ki ga svet, kot je dejal francoski predsednik, potrebuje za preoblikovanje "kapitalističnega sistema" oziroma "finančnega sistema", kot se je izrazil Barroso. "Ne govorim o reformi kapitalizma, ker se mi zdi preveč ideološko. Raje govorim o reformi finančnega sistema, ne gre torej za veliko razliko v razmišljanju. Resnično verjamemo v tržno gospodarstvo, ampak skupaj s pravili, kar evropsko gospodarstvo tudi predstavlja," je dejal Barroso.