V njem za kilogram pšenice zahtevajo 30 tolarjev oz. pol tolarja manj kot v zadnji zahtevi, to pa je še vedno dva tolarja več od ponudbe žitarjev. Pridelovalci so se dopoldne sestali tudi s kmetijskim ministrom Francem Butom, kjer so po besedah Štefana Ciguta, ki vodi pogajanja na strani pridelovalcev, dosegli "korak naprej".
Kot je pojasnil Cigut, so z ministrom rešili nekatere tehnične zadeve, s pomočjo katerih naj bi nekoliko zbližali stališča. "Spremenjena bo uredba o tržnem redu za pšenico, tako da bo zahtevan manjši obseg analiz," je pojasnil Cigut in ocenil, da bo to nekoliko znižalo stroške za analize. Analize predvsem podražujejo drobni odkup, strošek za posamezno pa je lani znašal 11.000 tolarjev, k temu pa je država primaknila približno 4500 tolarjev.
Spremenjen bo tudi način delitve uvoznih kvot, pri čemer se kvote naj ne bi licitirale in bodo vezane na domači odkup. Poleg tega naj to ne bi bilo časovno omejeno, tako da bodo lahko uvozniki pšenico uvažali takrat, ko je v tujini najnižja cena. "Po naši oceni lahko to, glede na količino uvoza, mlinarjem prihrani tudi do pol milijarde tolarjev," je dejal Cigut in izrazil upanje, da se bo ta dogovor pokazal tudi pri nekoliko popravljeni ponudbi žitarjev, ki jo pričakujejo v ponedeljek.
Po besedah Janeza Železnikarja z Žitne skupnosti, ki vodi pogajanja na strani žitarjev, bodo na Žitni skupnosti v ponedeljek preučili predlog pridelovalcev pšenice, nato pa bodo s svojim stališčem seznanili javnost.
But ponudil za največ 5000 tolarjev višjo podporo
Minister But je danes pridelovalcem ponudil tudi za največ 5000 tolarjev višjo podporo na hektar pšenice, ki letos znaša 56.000 tolarjev. "Kar je manj kot 10.000 tolarjev po hektarju, je za nas premalo," poudarja Cigut. Ponudbo ministra mora potrditi še vlada, tako da je to po besedah Ciguta "še golob na strehi".
Sicer pa pridelovalci pšenice vztrajajo, da se sedimentacija oz. kakovost beljakovin v pšenici letos še ne meri. To je eden od izločilnih pogojev (glede na to se pšenica uvrsti v skupine A, B ali C), ki pa po besedah Ciguta predstavlja strošek, poleg tega pa s tem postopkom še niso dobro seznanjeni. Pridelovalci pšenice in žitna industrija se razhajajo tudi glede roka plačila. Pridelovalci zahtevajo plačilo v 30 dneh, žitarji pa zahtevajo 90-dnevni plačilni rok. "Pri tem pričakujemo neki vmesni predlog," je dejal Cigut.
Kot je znano, so se do danes pridelovalci in žitna industrija pri ponujeni ceni za odkup kilograma pšenice razhajali za 2,5 tolarja. Ponudba pridelovalcev je znašala 30,5 tolarja za kilogram pšenice pri 12 odstotkih beljakovin. Žitarji pa so svojo ponudbo oblikovali glede na kakovost pšenice. V skupini B, kamor spada t.i. krušna pšenica, za kilogram ponujajo 28 tolarjev, lahko pa ta cena po stimulativni lestvici za beljakovino doseže tudi 31,35 tolarja. Za visoko kakovostno pšenico iz skupine A žitarji ponujajo od 32 do 35 tolarjev za kilogram. Ta pšenica se uporablja za mešanje z manj kakovostno pšenico iz skupine C, ki ni za samostojno meljavo, njena cena pa se po predlogu žitarjev destimulativno niža glede na vsebnost beljakovin.
Lani so slovenski žitarji odkupili približno 110.000 ton slovenske pšenice, pridelovalcem pa za kilogram plačali 26 tolarjev. Letno Slovenija potrebuje od 160.000 do 180.000 ton pšenice, zato jo tudi uvaža po dogovorjeni kvoti z Madžarske in iz Avstrije.
