Kot so zapisali v današnjem sporočilu za javnost, izgubljanje konkurenčne prednosti med drugim dokazujejo podatki o industrijski proizvodnji, trgovini in ostalih storitvenih dejavnostih ter padcu naročil v prvih mesecih letošnjega leta.
Pod poziv so se podpisali Gospodarska zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije.
Kot so poudarili, od predsednika vlade Roberta Goloba pričakujejo izpolnitev obljube iz lanskega decembra, da bo tudi Slovenija uveljavila shemo pomoči zaradi dragih energentov po vzoru Nemčije ali druge sosednje države, če bo ta ugodnejša.
"Evropska komisija je namreč Nemčiji odobrila zgornje cene oziroma kapice za električno energijo v višini 130 evrov za megavatno uro, za zemeljski plin v višini 70 evrov za megavatno uro in toploto za velike porabnike v višini 75 evrov za megavatno uro oziroma 90 evrov za megavatno uro na paro," so zapisali.
K več posluha so na sredinem sestanku pozvali tudi ministra za gospodarstvo, turizem in šport Matjaža Hana. Kot so poudarili, pričakujejo ustreznejši medsebojni socialni dialog, ki bo prinesel rešitve, primerljive z ostalimi državami članicami Evropske unije, in ne zgolj razumevanja resornega ministra ter molka predsednika vlade, čemur so priča v zadnjih mesecih.
"Posebej izpostavljamo strateški pomen velikih in energetsko intenzivnih podjetij za kondicijo slovenskega gospodarstva: gre za panoge, ki ustvarijo 51 odstotkov čistih prihodkov od prodaje celotnega gospodarstva in predstavljajo 44 odstotkov dodane vrednosti ter zaposlujejo tretjino vseh zaposlenih v gospodarstvu," so zapisali.
Pričakujejo vabilo na sestanek krizne štabne skupine za električno energijo pod vodstvom Goloba in Hana ter ministrov za okolje in energijo Bojana Kumra in za finance Klemna Boštjančiča. "V nasprotnem primeru smo pripravljeni zaostrovati naše aktivnosti," so dodali.
Vlada je sredi aprila do konca leta podaljšala regulacijo maloprodajnih cen elektrike in plina za gospodinjstva, male poslovne odjemalce in zaščitene odjemalce ter cen elektrike za mala in srednje velika podjetja. V gospodarstvu so odločitev pozdravili, a poudarili, da bi si želeli nižje regulirane cene od dozdajšnjih. Pozvali so tudi k sprejemu rešitve za velika podjetja.
V prvi tranši za 48 milijonov evrov nadomestil zaradi regulacije cen elektrike in plina
Vlada je medtem danes v veljavni nacionalni razvojni program uvrstila projekte za nadomestila dobaviteljem električne energije in zamejskega plina zaradi regulacije cen teh energentov. Izplačila prve tranše za elektriko bodo znašala okoli 31 milijonov evrov, za plin pa okoli 17 milijonov evrov.
Prek projektov bodo izplačana nadomestila dobaviteljem zaradi regulacije cen električne energije in plina, podlago za katera je dal zakon o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen, določitev njihove višine pa sta opredelili uredbi za določitev nadomestila dobaviteljem zemeljske plina in za določitev nadomestila dobaviteljem električne energije.
Kot sporočili po seji vlade, je ministrstvo za infrastrukturo za namen izplačil odprlo 13 novih projektov za posamezne dobavitelje električne energije. Na podlagi prejetih vlog za mesec januar bo skupna vrednost izplačil prve tranše nekaj manj kot 31,13 milijona evrov
Za dobavitelje zemeljskega plina pa bo ministrstvo odprlo 16 novih projektov. Na podlagi prejetih vlog za obdobje od septembra 2022 do vključno januarja 2023 bo skupna vrednost izplačil za prvo tranšo 16,95 milijona evrov.
Dobavitelji bodo vloge za nakazila nadomestil skladno z omenjenima uredbama posredovali mesečno. Nadomestila za elektriko bodo po ocenah skupno znašala 216,7 milijona evrov, za plin pa 79,9 milijona evrov.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.