Notranja revizija pokazala pomanjkljivosti pri nadzoru sumov pranja denarja

S sumi pranja denarja v NLB in tudi v Novi KBM med letoma 2008 in 2011 se sicer v DZ ukvarja posebna preiskovalna komisija, ki naj bi po zaslišanju številnih prič iz bank, Banke Slovenije in drugih nadzorniških organov, politike ter organov pregona svoje ugotovitve predstavila prihodnji teden.

Na to, da naj bi iranski državljan Iraj Farrokhzadeh v NLB pred leti odprl račune, na katere so v letih 2009 in 2010 prihajala nakazila iz iranske banke, s čimer naj bi s prenakazili v različne evropske države opral približno milijardo dolarjev, sta najprej opozorili komisija DZ za preiskavo odgovornosti za bančno luknjo in komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.

Ti sta lani pripravili vmesno poročilo in posebno poročilo na to temo, DZ pa ju je potrdil septembra. V njem je med drugim generalni policijski upravi, uradu za preprečevanje pranja denarja, Banki Slovenije in Komisiji za preprečevanje korupcije predlagal, naj v roku treh mesecev opravijo interni nadzor s poudarkom na odgovornosti pristojnih v omenjenem primeru.

V Banki Slovenije so potrdili, da so postopek notranje revizije glede suma pranja denarja v NLB izvedli. Kot so navedli, je notranja revizija ugotovila določene pomanjkljivosti v nadzorniških in prekrškovnih aktivnostih Banke Slovenije v takratnem obdobju, obenem pa tudi to, da je bil v okviru trenutnega izvajanja teh aktivnosti v primerjavi s stanjem v času primera Farrokhzadeh dosežen napredek oziroma da so večino ugotovljenih pomanjkljivosti že odpravili.

Pri tem so izpostavili, da je v skladu z zakonom o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma za vzpostavitev in izvajanje učinkovitega sistema in za izvajanje ukrepov za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma pred oziroma pri izvajanju transakcij in sklepanju poslovnih razmerjih odgovorna banka, in ne Banka Slovenije. Banka Slovenije je tako kot urad za preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma pristojna za nadzor nad izvajanjem določb zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, so dodali.

Zaupne izsledke notranje revizije je sicer ta teden razkril portal Siol, ki je ob tem kot ključno ugotovitev navedel, da Banka Slovenije že vsaj desetletje nima učinkovitega sistema za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma v slovenskih bankah.

V bančnem nadzorniku, ki ga je tedaj vodil Marko Kranjec, so namreč kršitve v NLB odkrili šele jeseni 2010, skoraj leto in pol po tem, ko so na potencialno sumljive transakcije prvič opozorili nekateri oddelki v NLB. Tega zamika po navedbah iz notranje revizije, ki jih povzema Siol, ne bi bilo, če bi inšpektorji Banke Slovenije opravljali redne preglede največjih bank.

"Aktivnejša politika nadzora Banke Slovenije nad izvajanjem zakona o preprečevanju pranja denarja (...) bi morda lahko privedla tudi od hitrejše zaznave sumov kršitev v NLB," na portalu navajajo dokument.

S poznim začetkom prekrškovnega postopka je Banka Slovenije celo tvegala zastaranje pregona za nekatere očitane kršitve NLB, v zadevi Farrokhzadeh pa je v celoti opustila izvedbo popolnega dokaznega postopka, po pisanju Siola poudarja poročilo. Pomanjkljivosti naj bi se nadaljevale tudi v času, ko je Banko Slovenije vodil Boštjan Jazbec.

Na Banki Slovenije so zapisali, da posameznih navedb iz poročila zaradi zaupnosti podatkov ne morejo komentirati, zatrdili pa so, da je več navedb "vzetih iz upoštevanega okvira in nenatančnih". "Tako tudi ni točna ugotovitev o desetletni neučinkovitosti Banke Slovenije na področju pranja denarja in financiranja terorizma," so podčrtali.